Pritožba, ki so jo Vereniging tot Behoud van Natuurmonumenten in Nederland in drugi vložili 21. decembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. oktobra 2018 v zadevi T-79/16, Vereniging Gelijkberechtiging Grondbezitters in drugi/Komisija

(Zadeva C-817/18 P)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožniki: Vereniging tot Behoud van Natuurmonumenten in Nederland, Stichting Het Groninger Landschap, It Fryske Gea, Stichting Het Drentse Landschap, Stichting Het Overijssels Landschap, Stichting Het Geldersch Landschap, Stichting Flevo-Landschap, Stichting Het Utrechts Landschap, Stichting Landschap Noord-Holland, Stichting Het Zuid-Hollands Landschap, Stichting Het Zeeuwse Landschap, Stichting Het Noordbrabants Landschap, Stichting Het Limburgs Landschap (zastopnika: P. Kuypers, M. de Wit, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Vereniging Gelijkberechtiging Grondbezitters, Exploitatiemaatschappij De Berghaaf BV, Stichting Het Nationale Park De Hoge Veluwe, BV Landgoed Den Alerdinck II, Landgoed Ampsen BV, Pallandt van Keppel Stichting, Landgoed Kasteel Keppel BV, Baron van Lynden, Stichting het Lijndensche Fonds voor Kerk en Zending, Landgoed Welna BV, Landgoed „Huis te Maarn“ BV, Vicariestichting De Vijf Capellarijen/Ambachtsheerlijkheid Kloetinge, Maatschappij tot Exploitatie van het Landgoed Tongeren onder Epe BV, Landgoed Anderstein NV, Landgoed Bekspring BV, Landgoed Nijenhuis en Westerflier BV, Landgoed Caprera BV, Landgoed Schapenduinen BV, Stichting Schapenduinen, Landgoed de Noetselenberg BV

Predlogi

Pritožniki Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

razveljavi izpodbijano sodbo (ki je bila izdana v zadevi T-79/16);

VGG naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka;

podredno, če bi bila zadeva vrnjena na Splošno sodišče, odločitev o stroških postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka pridrži za končno sodbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, s tem da je ugotovilo, da je tožba VGG dopustna

Splošno sodišče je storilo napako pri presoji pogojev, ki jih mora VGG izpolnjevati, da bi bilo mogoče šteti, da ima pravni interes (obstoj konkurence med VGG in pritožnicami ter tveganje, da bo dodeljena pomoč konkretno vplivala na položaj VGG in izkrivljala to konkurenco).

Splošno sodišče je procesno upravičenje VGG in njegovih članov vezalo neposredno na procesno upravičenje Stichting Het Nationale Park De Hoge Veluwe, ki je edina preostala od vlagateljic pritožbe iz leta 2008.

Splošno sodišče pa pri tem ni ali ni dovolj popolno ugotovilo, glede katerih dejavnosti si pritožnice in Stichting Het Nationale Park De Hoge Veluwe konkretno konkurirajo. Splošno sodišče je tako nepravilno izhajalo iz stališča, da si pritožnice in Stichting Het Nationale Park De Hoge Veluwe konkurirajo.

Splošno sodišče je zato na podlagi svojega stališča, da gre za razmerje konkurence, nepravilno ugotovilo, da je imela pomoč konkreten vpliv na konkurenčnost članov VGG in da se je z njo ta konkurenčnost izkrivljala.

Splošno sodišče na podlagi presoje, da ima Stichting Het Nationale Park De Hoge Veluwe procesno upravičenje, ne bi smelo priti do zaključka, da je tožba VGG dopustna.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je neupravičeno priznalo obstoj „resnih težav“

Splošno sodišče je nepravilno ugotovilo, da gre za kršitev procesnih varovalk iz člena 108(2) PDEU. Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je imela Komisija „resne težave“ pri presoji združljivosti sheme PNB (Regeling bijdragen Particuliere Terreinbeherende Natuurbeschermingsorganisaties) s pravom državnih pomoči.

Tako v zaključku navedena opredelitev storitev splošnega gospodarskega pomena kot „atipičnih“ in „vseobsegajočih“ ne pomeni, da obstajajo resne težave, to, da računovodstvo ni bilo ločeno, tudi ni indic za to, da obstajajo resne težave, prav tako pa tudi ni manjkal mehanizem za preprečevanje nadkompenzacije.

____________