Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 22. januarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 13. decembra 2018 v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/16, Ville de Paris, Ville de Bruxelles in Ayuntamiento de Madrid/Evropska komisija

(Zadeva C-177/19 P)

Jezika postopka: španščina in francoščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: J. Möller, S. Eisenberg in D. Klebs, agenti)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Ville de Paris, Ville de Bruxelles, Ayuntamiento de Madrid

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. decembra 2018 v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/16;

tožbe zavrne;

tožečim strankam naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in Splošnim sodiščem;

podredno, zgoraj navedeno sodbo v točki 3 izreka spremeni tako, da se učinek določbe, ki je bila razglašena za nično, obdrži v veljavi bistveno dlje od skrajnega roka, ki je bil določen na 12 mesecev od pravnomočnosti sodbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge:

Prvič, Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da je tožba dopustna. Napačno je stališče, da se Uredba (EU) 2016/646¹ neposredno nanaša na tožeče občine pri izvajanju njihovih pristojnosti za sprejetje ukrepov za ohranjanje čistega zraka.

Drugič, izpodbijana sodba je pomanjkljivo utemeljena, ker ne vsebuje pojasnila, na kakšen način se ta uredba neposredno nanaša na tožeče stranke. Sodišče na neposredno nanašanje na tožeče stranke sklepa le na podlagi tega, da Direktiva 2007/46/ES² prepoveduje prepovedi vožnje za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro 6. Tudi ta razlaga Direktive 2007/46 ni pravilna.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo in zlasti kršilo člen 5(3) Uredbe (ES) št. 715/2007³ s tem, da je štelo, da Komisija ni pristojna za izdajo Uredbe 2016/646 v taki obliki. Splošno sodišče je spregledalo, da je imela Komisija, ko je z Uredbo 2016/646 določila faktorje skladnosti za merjenje izpušnih plinov pri poskusnih postopkih za merjenje dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo (RDE), široko polje proste presoje. Za razliko od mnenja Splošnega sodišča pri tem ni šlo za spreminjanje mejnih vrednosti, ki so določene v Uredbi št. 715/2007, temveč za določitev, ki je bila potrebna zaradi novosti in posebnosti preskusnega postopka (tolerance).

Četrtič, Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, ko je menilo, da je s pravnega vidika možna razglasitev ničnosti le dela Uredbe 2016/646. Pri tem je spregledalo, da postopka merjenja v praksi ni mogoče izvesti brez faktorjev skladnosti in da je Komisija to, da so poskusni postopki RDE zavezujoči za namene homologacije, izrecno pogojevala z uvedbo korekcijskih faktorjev.

Podredno nemška vlada navaja, da Splošno sodišče ni dovolj upoštevalo, da zakonodajalec Unije v roku, ki je določen v sodbi, ne more sprejeti nove ureditve. Zato bi bilo treba učinkovanje določbe, ki je bila s sodbo razglašena za nično, podaljšati za bistveno daljši čas od skrajnega roka, ki je bil določen na 12 mesecev od pravnomočnosti sodbe.

____________

¹ Uredba Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL 2016, L 109, str. 1).

²     Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Okvirna direktiva (UL 2007, L 263, str. 1).

³     Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).