Language of document : ECLI:EU:F:2009:14

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 17. februarja 2009

Zadeva F-51/08

Willem Stols

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2007 – Primerjalna ocena uspešnosti – Očitna napaka pri presoji“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero W. Stols predlaga razglasitev ničnosti odločbe Sveta z dne 16. julija 2007, s katero je bil zavrnjen vpis njegovega imena na seznam uradnikov, ki v ocenjevalnem obdobju 2007 napredujejo v naziv AST 11, skupaj z odločbo namestnika generalnega sekretarja Sveta z dne 5. februarja 2008, s katero je bila zavrnjena pritožba, ki jo je vložil na podlagi določb člena 90(2) Kadrovskih predpisov v različici, ki velja od 1. maja 2004.

Odločitev:      Odločbi z dne 16. julija 2007 in 5. februarja 2008, s katerima je Svet tožeči stranki v napredovalnem obdobju 2007 zavrnil napredovanje v naziv AST 11, se razglasita za nični. Svetu se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

1.      Široka diskrecijska pravica uprave pri ocenjevanju delovne uspešnosti, ki jo je treba upoštevati pri odločbi o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, je omejena s potrebo po tem, da skrbno in nepristransko ter v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja opravi primerjalno oceno uspešnosti uradnikov. V praksi je treba primerjalno oceno uspešnosti opraviti na enaki podlagi ter na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij, pri čemer so ocenjevalna poročila nujen element ocene vsakič, ko se za sprejetje odločbe o napredovanju uradnika upošteva njegova kariera. Za ta namen je organ za imenovanja na podlagi Kadrovskih predpisov pristojen, da opravi tako oceno po postopku ali metodi, ki se mu zdi najprimernejša. Da organ za imenovanja opravi oceno delovne uspešnosti iz člena 45 Kadrovskih predpisov, se mu namreč ni treba sklicevati le na ocenjevalna poročila kandidatov, temveč se lahko opre tudi na svojo oceno drugih vidikov njihove delovne uspešnosti, kot so druge informacije o njihovem upravnem statusu in osebnem položaju, ki lahko relativizirajo oceno, opravljeno samo na podlagi ocenjevalnih poročil.

Poleg tega je dovoljena tudi metoda ocenjevanja, ki vključuje primerjavo povprečja analitičnih ocen uradnikov, ki lahko napredujejo, s povprečjem analitičnih ocen njihovih generalnih direktoratov, če je njen namen odpraviti subjektivnost, ki izhaja iz ocen različnih ocenjevalcev.

Ker je delovna uspešnost odločilno merilo za vsako napredovanje, se lahko starost in delovna doba upoštevata le podredno, razen v primeru enake delovne uspešnosti, ko sta lahko odločilna dejavnika.

(Glej točke od 28 do 32.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. julij 1976, de Wind proti Komisiji, 62/75, Recueil, str. 1167, točka 17; 17. december 1992, Moritz proti Komisiji, C‑68/91 P, Recueil, str. I‑6849, točka 16;

Sodišče prve stopnje: 25. november 1993, X proti Komisiji, združene zadeve T‑89/91, T‑21/92 in T‑89/92, Recueil, str. II‑1235, točki 49 in 50; 30. november 1993, Tsirimokos proti Parlamentu, T‑76/92, Recueil, str. II‑1281, točka 21; 13. julij 1995, Rasmussen proti Komisiji, T‑557/93, RecFP, str. I‑A‑195 in II‑603, točki 20 in 30; 29. februar 1996, Lopes proti Sodišču, T‑280/94, RecFP, str. I‑A‑77 in II‑239, točka 138; 12. december 1996, X proti Komisiji, T‑130/95, RecFP, str. I‑A‑603 in II‑1609, točka 45; 21. oktober 1997, Patronis proti Svetu, T‑168/96, RecFP, str. I‑A‑299 in II‑833, točka 35; 5. marec 1998, Manzo-Tafaro proti Komisiji, T‑221/96, RecFP, str. I‑A‑115 in II‑307, točka 18; 21. september 1999, Oliveira proti Parlamentu, T‑157/98, RecFP, str. I‑A‑163 in II‑851, točka 35; 24. februar 2000, Jacobs proti Komisiji, T‑82/98, RecFP, str. I‑A‑39 in II‑169, točke od 36 do 39; 3. oktober 2000, Cubero Vermurie proti Komisiji, T‑187/98, RecFP, str. I‑A‑195 in II‑885, točki 59 in 85; 11. julij 2002, Perez Escanilla proti Komisiji, T‑163/01, RecFP, str. I‑A‑131 in II‑717, točka 36; 19. marec 2003, Tsarnavas proti Komisiji, združene zadeve od T‑188/01 do T‑190/01, RecFP, str. I‑A‑95 in II‑495, točka 97; 9. april 2003, Tejada Fernández proti Komisiji, T‑134/02, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑609, točka 42; 18. september 2003, Callebaut proti Komisiji, T‑241/02, RecFP, str. I‑A‑215 in II‑1061, točki 22 in 23; 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑253 in II‑1169, točke od 53 do 57.

2.      Očitno napako pri presoji vsebuje odločba o zavrnitvi napredovanja uradnika, ki temelji na razlogu, da je njegova delovna uspešnost slabša od delovne uspešnosti uradnikov, ki so napredovali, čeprav elementi, ki sestavljajo delovno uspešnost zadevne osebe in jih uprava upošteva na podlagi novih določb člena 45 Kadrovskih predpisov, in sicer ocenjevalna poročila, znanje jezikov in raven odgovornosti, ki jih imajo, očitno izpodbijajo ta razlog.

(Glej točke od 36 do 41.)