Zadeva C-34/10

Oliver Brüstle

proti

Greenpeace eV

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)

„Direktiva 98/44/ES – Člen 6(2)(c) – Pravno varstvo biotehnoloških izumov – Pridobivanje predniških celic iz človeških embrionalnih matičnih celic – Možnost patentiranja – Izključitev ‚uporabe človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene‘ – Pojma ‚človeški zarodek‘ in ‚uporaba za industrijske ali komercialne namene‘“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo biotehnoloških izumov – Direktiva 98/44 – Pojem človeškega zarodka – Avtonomna razlaga

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44, člen 6(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo biotehnoloških izumov – Direktiva 98/44 – Izključitev patentiranja zaradi nasprotja z javnim redom ali moralo – Uporaba človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene – Pojem človeškega zarodka

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44, člen 6(2)(c))

3.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo biotehnoloških izumov – Direktiva 98/44 – Izključitev patentiranja zaradi nasprotja z javnim redom ali moralo – Uporaba človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44, člen 6(2)(c))

4.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo biotehnoloških izumov – Direktiva 98/44 – Izključitev patentiranja zaradi nasprotja z javnim redom ali moralo – Uporaba človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene – Obseg

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/44, člen 6(2)(c))

1.        Za uporabo Direktive 98/44 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov je za izraz „človeški zarodek“ iz člena 6(2) navedene direktive treba šteti, da označuje avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba razlagati enotno na njenem ozemlju. Ta sklep je potrjen s ciljem in namenom te direktive. Neobstoj enotne opredelitve pojma človeškega zarodka bi torej ustvarjal tveganje, da bi avtorji nekaterih biotehnoloških izumov te izume poskušali patentirati v državah članicah, ki pojem človeškega zarodka pojmujejo ožje in ki so zato najmanj omejujoče glede možnosti patentiranja, ker bi bilo patentiranje teh izumov v drugih državah članicah prepovedano. Tak položaj bi posegal v neovirano delovanje notranjega trga, ki je cilj te direktive.

(Glej točki 26 in 28.)

2.        Čeprav je namen Direktive 98/44 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov spodbujanje naložb v področje biotehnologije, pa se mora izkoriščanje biološkega materiala človeškega izvora izvajati ob spoštovanju temeljnih pravic in zlasti človekovega dostojanstva. Okvir in namen te direktive tako kažeta, da je zakonodajalec Unije nameraval izključiti vsakršno možnost patentiranja, če bi vplivalo na spoštovanje človekovega dostojanstva. Iz tega izhaja, da je treba pojem ,,človeški zarodek“ v smislu člena 6(2)(c) te direktive razumeti široko.

V tem okviru je treba to določbo razlagati tako, da je človeški zarodek vsakršna človeška jajčna celica od stopnje oploditve, vsakršna neoplojena človeška jajčna celica, v katero je bilo presajeno celično jedro dozorele človeške celice, in vsakršna neoplojena človeška jajčna celica, pri kateri je partenogeneza spodbudila delitev in nadaljnji razvoj. Nacionalno sodišče je pristojno, da ob upoštevanju razvoja znanosti presodi, ali je matična celica, pridobljena iz človeškega zarodka na stopnji blastociste, človeški zarodek v smislu te določbe.

(Glej točke 32, 34 in 38 ter točko 1 izreka.)

3.        Prepoved patentiranja uporabe človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene iz člena 6(2)(c) Direktive 98/44 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov se nanaša tudi na uporabo za znanstveno raziskovanje, predmet patenta pa je lahko le uporaba za zdravljenje ali diagnostiko, ki se uporablja za človeški zarodek in mu koristi. Podelitev patenta za izum namreč vključuje načeloma njegovo industrijsko in gospodarsko izkoriščanje, in čeprav je treba cilj znanstvenega raziskovanja razlikovati od industrijskih ali komercialnih namenov, uporabe človeških zarodkov za raziskovanje, ki bi bila predmet patentne prijave, ni mogoče ločiti od samega patenta in pravic, ki iz njega izhajajo.

(Glej točke 41, 43 in 46 ter točko 2 izreka.)

4.        V okviru zadeve v zvezi z možnostjo patentiranja izuma, ki se nanaša na gojenje živčnih predniških celic, ki zahteva uporabo matičnih celic, pridobljenih iz človeškega zarodka na stopnji blastociste, ki povzroči uničenje tega zarodka, je treba šteti, da izuma ni mogoče patentirati, čeprav se patentna prijava ne nanaša na uporabo človeških zarodkov, ker uporaba izuma zahteva uničenje človeških zarodkov. V tem primeru je namreč treba šteti, da gre za uporabo človeških zarodkov v smislu člena 6(2)(c) Direktive 98/44 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov. V zvezi s tem ni pomembno, da do tega uničenja pride mnogo pred uporabo izuma, kot je v primeru gojenja embrionalnih matičnih celic iz celične linije matičnih celic, katere sam nastanek je povzročil uničenje človeških zarodkov.

V teh okoliščinah je treba člen 6(2)(c) navedene direktive razlagati tako, da izključuje možnost patentiranja izuma, če tehnična informacija, ki je predmet patentne prijave, zahteva predhodno uničenje človeških zarodkov ali njihovo uporabo kot vhodni material na kateri koli stopnji, čeprav opis tehnične informacije ne omenja uporabe človeških zarodkov.

(Glej točke 48, 49 in 52 ter točko 3 izreka.)