Tožba, vložena 23. oktobra 2019 – Evropska komisija/Republika Avstrija
(Zadeva C-787/19)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Jokubauskaitė in M. Wasmeier, agenta)
Tožena stranka: Republika Avstrija
Predlog tožeče stranke
Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj odloči tako:
Republika Avstrija s tem, da je iz ureditve DDV za potovalne agencije izključila potovalne storitve, ki se opravijo za davčne zavezance, ki te storitve uporabljajo za svoje podjetje, in s tem da je potovalnim agencijam, v delu v katerem se ta posebna ureditev uporablja zanje, dovolila, da davčno osnovo določijo pavšalno za skupine storitev in za vse v nekem davčnem obdobju opravljene storitve, ni izpolnila obveznosti iz člena 73 in členov od 306 do 310 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost1 .
Republika Avstrija nosi stroške postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka trdi, da avstrijska ureditev za izračun DDV za potovalne agencije ni v skladu z Direktivo 2006/112. Ta direktiva v členih od 306 do 310 določa posebno ureditev, v skladu s katero se potovalna storitev, ki jo potovalna agencija opravi za stranko, šteje za enotno storitev. Avstrijsko pravo od tega nedopustno odstopa.
Prvič, ni dopustna izključitev davčnih zavezancev, ki potovalne storitve uporabljajo za svoje podjetje, iz te posebne ureditve. Sodišče je že v sodbi z dne 26. septembra 2013, Komisija/Španija (C-189/11, EU:C:2013:587), ugotovilo, da se ta posebna ureditev ne uporablja le za storitve zasebnim končnim potrošnikom, temveč tudi za storitve podjetjem, ki so davčni zavezanci. Države članice nimajo možnosti, da bi to ureditev omejile le na prvo skupino. Sodišče je to v sodbi z dne 8. februarja 2018, Komisija/Nemčija (C-380/16, EU:C:2018:76), še enkrat potrdilo.
Drugič, v avstrijskem pravu o DDV določena metoda za izračun davka ni skladna z Direktivo 2006/112. Iz členov 73 in od 306 do 310 izhaja, da mora biti davčna osnova določena ločeno za vsako potovanje. Avstrijsko pravo pa dovoljuje pavšalni izračun marže za „skupine storitev“ oziroma za vsa potovanja v določenem časovnem obdobju. Sodišče je v omenjenih sodbah tudi ugotovilo, da tak pavšalni izračun ni v skladu s skupnim sistemom DDV.
____________
1 UL 2006, L 347, str. 1