Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bucureşti (Romunija) 3. januarja 2019 – SC Mitliv Exim SRL/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală, Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

(Zadeva C-9/19)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SC Mitliv Exim SRL

Toženi stranki: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală, Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali določbe člena 2 in člena 273 Direktive Sveta 2006/[1]12 z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost1 , člena 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 325 PDEU v zvezi z okoliščinami, kakršne so v postopku v glavni stvari, nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ki omogoča nastanek vseh naslednjih položajev:

– plačilo zneska za škodo zaradi kaznivega dejanja, ugotovljeno v predkazenskem postopku iz drugega naslova kot davčna terjatev;

– izvedba nadaljnjega davčnega pregleda, ki je bil opravljen vzporedno s kazenskim postopkom, v katerem je bil obdolženi zavezanec obravnavan zaradi kaznivega dejanja davčne utaje, in s katerim so bile zoper njega ugotovljene dodatne davčne obveznosti glede obdobja in zneska, ki je bil že dan na razpolago državnim organom med predkazenskim postopkom, pri čemer pa je bila odločitev o upravni pritožbi, vloženi zoper sprejete sklepe ob pregledu, prekinjena do zaključka kazenskega postopka;

– zaključek kazenskega postopka na prvi stopnji z obtožbo obdolženca, med drugim tudi na plačilo celotnega zneska iz naslova solidarnosti, za katerega je bilo med predkazenskim postopkom ugotovljeno, da ga dolgujejo vsi obdolženci, čeprav je obravnavanega zavezanca bremenil samo del tega zneska, ki ga je ta že plačal, in v kolikšni meri so vsa ta dejstva skupaj pretirana zoper obravnavanega zavezanca?

Ali je v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, tudi z namenom zagotoviti cilj pobiranja finančnih obveznosti, dolgovanih državi, in za boj proti goljufijam, ravnanje državnih organov, in sicer to, da z davčnega vidika ne upoštevajo plačila, ki je bilo izvedeno pred pravnomočnostjo upravnih in kazenskih sankcij, skladno z načeli prava Unije na splošno in posebej z načelom prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari, ob upoštevanju, da je bil s plačilom pokrit en del ugotovljene davčne obveznosti?

Ali je treba glede na odgovor na prvo in drugo vprašanje zgoraj pravo Evropske unije razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero se izterjave davka, ki je v nasprotju s pravom Unije, ne šteje za enakovredno […] primeru, ko je zavezanec med predkazenskim postopkom povrnil škodo povezano s kaznivim dejanjem, da bi mu bilo priznano zmanjšanje kazni za polovico, ob neobstoju davčne terjatve organov, ki so pristojni za njeno objavo, ali pravnomočne sodbe, ki bi jo izreklo kazensko sodišče, če so mu davčni organi ob davčnem pregledu odredili dodatne davčne obveznosti glede obdobja in glede zneska, ki je bil že dan na razpolago državnim organom, davek pa je bil prejet neutemeljeno od trenutka plačila do določitve davčnega bremena na podlagi davčne terjatve ali pravnomočne kazenske sodbe?

____________

1 UL L 347, 2006, str. 1.