Language of document : ECLI:EU:C:2019:386

SODBA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 8. maja 2019(*)

„Predhodno odločanje – Promet – Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza – Uredba (ES) št. 1370/2007 – Člen 5(1) in (2) – Neposredna sklenitev – Pogodbe o izvajanju javne službe avtobusnega in tramvajskega potniškega prevoza – Pogoji – Direktiva 2014/24/EU – Člen 12 – Direktiva 2014/25/EU – Člen 28“

V zadevi C‑253/18,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) z odločbo z dne 7. marca 2018, ki je prispela na Sodišče 12. aprila 2018, v postopku

Stadt Euskirchen

proti

Rhenus Veniro GmbH & Co. KG,

ob udeležbi

SVE Stadtverkehr Euskirchen GmbH,

RVK Regionalverkehr Köln GmbH,

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi C. Lycourgos, predsednik senata, E. Juhász (poročevalec) in I. Jarukaitis, sodnika,

generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Stadt Euskirchen S. Schaefer in J. Manka, Rechtsanwälte,

–        za Rhenus Veniro GmbH & Co. KG C. Antweiler, Rechtsanwalt,

–        za Evropsko komisijo W. Mölls, P. Ondrůšek in J. Hottiaux, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5 Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL 2007, L 315, str. 1).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Stadt Euskirchen (mesto Euskirchen, Nemčija) in družbo Rhenus Veniro GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: Rhenus Veniro) v zvezi z nameravano neposredno sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe potniškega prevoza z avtobusom in drugimi vozili.

 Pravni okvir

 Uredba št. 1370/2007

3        Člen 2 Uredbe št. 1370/2007, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

(a)      ‚javni potniški prevoz‘ pomeni storitve potniškega prevoza v splošnem gospodarskem pomenu, ki so javnosti na voljo stalno in brez diskriminacije;

(b)      ,pristojni organ‘ pomeni vsak javni organ ali skupino javnih organov države članice ali držav članic, ki ima pristojnost za poseganje v javni potniški prevoz na zadevnem geografskem območju, ali vsak organ, ki mu je podeljeno takšno pooblastilo;

[…]

(h)      ,neposredna sklenitev‘ pomeni sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe z določenim izvajalcem javne službe brez predhodnega, za konkurenco odprtega razpisnega postopka;

[…]

(j)      ,notranji izvajalec‘ pomeni pravno ločen subjekt, nad katerim pristojni lokalni organ ali, v primeru skupine organov, vsaj en pristojni lokalni organ izvaja nadzor, ki je podoben nadzoru, ki ga izvaja nad svojimi službami;

[…]“

4        Člen 4(7) te uredbe določa:

„Razpisna dokumentacija in pogodbe o izvajanju javne službe na pregleden način navajajo, ali in v kakšnem obsegu je mogoče sklepanje pogodb s podizvajalci. V primeru podizvajanja se od izvajalca, ki upravlja in izvaja storitve javnega potniškega prevoza v skladu s to uredbo, zahteva, da opravi prevladujoči del storitev javnega potniškega prevoza sam. […]“

5        Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Sklepanje pogodb o izvajanju javne službe“, določa:

„1.      Pogodbe o izvajanju javne službe se sklepajo v skladu s pravili, določenimi v tej uredbi. Vendar se pogodbe o izvajanju storitev in pogodbe o izvajanju javne službe [naročila storitev ali javna naročila storitev], kot so opredeljena v direktivah 2004/17/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19)] ali 2004/18/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132)], glede storitev avtobusnega ali tramvajskega javnega [javnih storitev avtobusnega ali tramvajskega] potniškega prevoza sklepajo [oddajo] v skladu z navedenima direktivama, kolikor te pogodbe niso oblikovane kot naročila koncesij za storitve, kot so opredeljena v teh direktivah. Kadar je treba pogodbe skleniti v skladu z direktivama [2004/17] ali [2004/18], se določbe odstavkov 2 do 6 tega člena ne uporabljajo.

2.      Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko vsak pristojni lokalni organ – ne glede na to, ali gre za posamezen organ ali skupino organov, ki opravljajo integrirane javne storitve potniškega prevoza – odloči, da bo sam opravljal javne storitve potniškega prevoza ali da bo pogodbe o izvajanju javne službe sklenil neposredno s pravno ločenim subjektom, nad katerim pristojni lokalni organ – ali, v primeru skupine organov, vsaj en pristojni lokalni organ – izvaja nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami. Kadar pristojni lokalni organ sprejme tako odločitev, se uporablja naslednje:

[…]

(b)      pogoj za uporabo tega odstavka je, da notranji izvajalec in vsak subjekt, nad katerim ima ta izvajalec še tako majhen vpliv, izvajata vse svoje dejavnosti javnega potniškega prevoza na ozemlju pristojnega lokalnega organa – ne glede na morebitne izhodne povezave ali druge pomožne elemente te dejavnosti, ki vstopajo na ozemlje sosednjih pristojnih lokalnih organov – in da ne sodelujeta v za konkurenco odprtih razpisih v zvezi z opravljanjem storitev javnega potniškega prevoza, organiziranih zunaj ozemlja pristojnega lokalnega organa;

[…]

(e)      če se sklene podizvajalska pogodba po členu 4(7), notranji izvajalec sam izvaja prevladujoči del storitve javnega potniškega prevoza.

3.      Vsak pristojni organ, ki se odloči, da bo storitve zaupal tretji osebi, ki ni notranji izvajalec, pogodbe o izvajanju javne službe sklepa na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka […].

[…]“

6        Člen 7 te uredbe, naslovljen „Objava“, v odstavku 2 določa:

„Vsak pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, da se najpozneje eno leto pred začetkom postopka razpisa ali eno leto pred neposredno sklenitvijo v Uradnem listu Evropske unije objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)      ime in naslov pristojnega organa;

(b)      vrsta predvidene sklenitve;

(c)      storitve in območja, ki bi jih sklenitev lahko zadevala.

[…]“

 Direktiva 2014/23/EU

7        Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1) je začela veljati 17. aprila 2014, njene določbe pa so morale države članice prenesti pred 18. aprilom 2016.

8        Člen 5 te direktive, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.      ,koncesije‘ pomeni koncesije za gradnje ali koncesije za storitve, kakor je opredeljeno v točkah (a) in (b):

(a)      ,koncesija za gradnje‘ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več javnih naročnikov ali naročnikov izvedbo gradenj zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo zgolj pravica do uporabe gradenj, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom;

(b)      ,koncesija za storitve‘ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več javnih naročnikov ali naročnikov opravljanje in upravljanje storitev, razen izvajanja gradenj iz točke (a), zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo zgolj pravica do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom.

[…]“

 Direktiva 2014/24/EU

9        Člen 12 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65), naslovljen „Javna naročila med osebami v javnem sektorju“, določa:

„1.      Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)      javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)      odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik, in

(c)      v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Šteje se, da javni naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik.

2.      Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je javni naročnik, odda javno naročilo javnemu naročniku, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, neposredni zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

3.      Javni naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava v smislu odstavka 1, lahko tej pravni osebi vseeno odda javno naročilo, ne da bi za to pravno osebo uporabljal to direktivo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)      javni naročnik skupaj z drugimi javnimi naročniki obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)      zadevna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali javni naročniki, ki jo obvladujejo, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni naročniki, in

(c)      v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se šteje, da javni naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)      organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih javnih naročnikov. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več ali vse sodelujoče javne naročnike;

(ii)      ti javni naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe in

(iii)      odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih naročnikov, ki jo obvladujejo.

4.      Pogodba o izvedbi javnega naročila, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)      pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi javnimi naročniki, z namenom, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni;

(b)      pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa in

(c)      sodelujoči javni naročniki na trgu izvajajo manj kot 20 % dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.

5.      Pri določanju odstotka dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, točke (b) prvega pododstavka odstavka 3 in točke (c) odstavka 4 se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe ali naročnika v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila.

Če zaradi datuma, na katerega je bila zadevna pravna oseba ali javni naročnik ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti, ali zaradi reorganizacije njenih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.“

 Direktiva 2014/25/EU

10      Člen 11 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL 2014, L 94, str. 243), naslovljen „Storitve prevoza“, določa:

„Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih določi pristojni organ države članice, na primer pogoji v zvezi s progami ali linijami, zmogljivostjo, ki jo je treba zagotavljati, ali pogostostjo storitve.“

11      Člen 28 Direktive 2014/25, naslovljen „Javna naročila med javnimi naročniki“, vsebuje določbe, ki so v bistvu podobne določbam iz člena 12 Direktive 2014/24, kot so navedene v točki 9 te sodbe.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

12      Mesto Euskirchen je pristojni organ v smislu člena 2(b) Uredbe št. 1370/2007.

13      Mesto Euskirchen je 8. decembra 2016 v skladu s členom 7(2) te uredbe v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije objavilo predhodno informativno obvestilo o nameravani neposredni sklenitvi pogodbe za naročilo javne službe potniškega prevoza z avtobusom in drugimi vozili, ki nima oblike koncesijske pogodbe za storitve, v skladu s členom 5(2) navedene uredbe.

14      V skladu s tem predhodnim informativnim obvestilom bi moralo biti to naročilo, ki se je nanašalo na izvedbo več kot milijona kilometrov letno, za obdobje 120 mesecev od 1. januarja 2019 oddano SVE Stadtverkehr Euskirchen GmbH (v nadaljevanju: SVE), ki je družba, ki je v celoti v lasti mesta Euskirchen.

15      Ker družba SVE ni imela niti vozil niti voznikov, da bi sama izpolnila pogodbo, ki je bila predmet javnega naročila, je izrazila namen, da z RVK Regionalverkehr Köln GmbH (v nadaljevanju: RVK), ki je družba, ki opravlja storitve prevoza na celotnem ozemlju, ki ga pokriva Zweckverband Verkehrsverbund Rhein‑Sieg (javno združenje prevoznih podjetij Rhein‑Sieg, Nemčija), sklene pogodbo o podizvajanju.

16      V kapitalu družbe RVK imajo 12,5‑odstotne deleže Kölner Verkehrsbetriebe AG, Kreisholding Rhein Sieg GmbH, Rhein‑Erft Verkehrsgesellschaft mbH, Elektrische Bahn der Stadt Bonn und des Rhein Sieg Kreises SBB GmbH (SBB GmbH), Stadtwerke Bonn Verkehrs GmbH, Kreis Euskirchen (okrožje Euskirchen, Nemčija) in Rheinisch‑Bergischer Kreis (okrožje Rhein‑Berg, Nemčija). Preostale deleže imata v lasti Oberbergischer Kreis (okrožje Oberberg, Nemčija) v višini 2,5 % in podizvajalec v višini 10 %.

17      Leta 2016 je družba SVE sprejela predlog za pridobitev 2,5‑odstotnega deleža RVK 1. januarja 2019, kar je datum začetka izvajanja javnega naročila, katerega oddaja je bila predvidena.

18      Družba Rhenus Veniro je zoper nameravano neposredno sklenitev vložila pritožbo pri pristojni Vergabekammer (komisija za javna naročila, Nemčija).

19      Vergabekamer (komisija za javna naročila) je z odločbo z dne 16. maja 2017 mestu Euskirchen prepovedala oddajo naročila SVE.

20      V zvezi s tem je Vergabekammer (komisija za javna naročila) najprej navedla, da SVE ne izpolnjuje merila osebne izpolnitve prevozne pogodbe, ki ga določa člen 5(2) Uredbe št. 1370/2007. Nato je navedla, da družba RVK opravlja prevozne storitve na drugih ozemeljskih sektorjih, kot je tisti mesta Euskirchen, kar je v nasprotju s temi določbami. Nazadnje je poudarila, da dejavnost družbe RVK ni mogoče pripisati SVE, ker naj bi imela ta družba 1. januarja 2019 v lasti le 2,5 % družbe RVK.

21      SVE je zoper odločbo Vergabekammer (komisija za javna naročila) pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) vložila tožbo in trdila, da je ta komisija napačno uporabila člen 5 Uredbe št. 1370/2007, saj družbo RVK skupno obvladujejo pristojni organi in je opravljala svoje storitve na ozemlju teh organov.

22      Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) najprej ugotavlja, da je rešitev spora odvisna od odgovora, ki ga bo Sodišče podalo na predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta mu bila predložena v združenih zadevah Verkehrsbetrieb Hüttebräucker in Rhenus Veniro (C‑266/17 in C‑267/17) in ki se nanašata na vprašanje uporabe člena 5(2) Uredbe št. 1370/2007 za javna naročila, ki niso koncesije služb.

23      Če bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na to vprašanje, Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) sprašuje, ali se člen 5(2) Uredbe št. 1370/2007 uporablja, kadar notranji izvajalec prevladujoči del naročila, ki mu je bilo oddano, izpolni prek družbe, v kateri je udeležen le z 2,5‑odstotnim poslovnim deležem, preostali poslovni deleži pa so neposredno ali posredno v lasti drugih pristojnih organov.

24      V teh okoliščinah je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali člen 5(2)(e) Uredbe št. 1370/2007 z zahtevo, da notranji izvajalec sam izvaja prevladujoči del storitve javnega potniškega prevoza, izključuje, da bi notranji izvajalec ta prevladujoči del storitve izvajal prek družbe, v kateri je udeležen z 2,5‑odstotnim poslovnim deležem, preostali poslovni deleži pa so v neposredni ali posredni lasti drugih pristojnih organov?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

25      Predložitveno sodišče z vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje, ali se člen 5(2) Uredbe št. 1370/2007 uporablja za neposredno sklenitev pogodbe, ki se nanaša na javno službo avtobusnega potniškega prevoza, ki nima oblike koncesijske pogodbe in, v primeru pritrdilnega odgovora, ali ta določba dovoljuje notranjemu izvajalcu, da prevladujoči del te storitve izvaja prek družbe, v kateri ima le 2,5‑odstotni poslovni delež.

26      V zvezi s tem je treba poudariti, da je Sodišče glede javnih naročil, ki običajno spadajo na stvarno in časovno področje uporabe Direktive 2004/17 ali Direktive 2004/18, že razsodilo, da se za neposredne sklenitve pogodb, ki se nanašajo na javne storitve avtobusnega potniškega prevoza in nimajo oblike koncesijskih pogodb v smislu teh direktiv, ne uporablja člen 5(2) Uredbe št. 1370/2007, temveč ureditev neposrednih sklenitev, ki se je razvila na podlagi teh direktiv (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2019, Verkehrsbetrieb Hüttebräucker in Rhenus Veniro, C‑266/17 in C‑267/17, EU:C:2019:241, točke od 73 do 76).

27      V zvezi z direktivama 2014/24 in 2014/25, s katerima sta bili razveljavljeni in nadomeščeni direktivi 2004/18 in 2004/17, in ki v nasprotju z zadnjenavedenima direktivama ne opredeljujeta več pojma „koncesijska pogodba“, ki jo sedaj ureja Direktiva 2014/23, je Sodišče poudarilo, da je bila s tema dvema direktivama, in sicer v členu 12 prve in v členu 28 druge, kodificirana in natančneje določena sodna praksa, ki jo je Sodišče razvilo na področju neposredne sklenitve, kar dokazuje, da je zakonodajalec Unije želel, da se ta ureditev neposredne sklenitve navezuje na ti dve direktivi (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2019, Verkehrsbetrieb Hüttebräucker in Rhenus Veniro, C‑266/17 in C‑267/17, EU:C:2019:241, točki 77 in 78).

28      V tem primeru je bilo predhodno informativno obvestilo o nameravani neposredni sklenitvi pogodbe za naročilo javne službe potniškega prevoza z avtobusom in drugimi vozili iz postopka v glavni stvari objavljeno 8. decembra 2016, pri čemer sta se na ta dan direktivi 2014/24 in 2014/25 že uporabljali, saj je rok za njun prenos že potekel.

29      Glede na prej navedeno je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 5(2) Uredbe št. 1370/2007 razlagati tako, da se ne uporablja za neposredno sklenitev pogodb, ki se nanašajo na javne storitve avtobusnega prevoza in ki nimajo oblike koncesijskih pogodb v smislu Direktive 2014/23.

 Stroški

30      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 je treba razlagati tako, da se ne uporablja za neposredno sklenitev pogodb, ki se nanašajo na javne storitve avtobusnega prevoza in ki nimajo oblike koncesijskih pogodb v smislu Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.