Pritožba, ki jo je 9. junija 2020 vložila Evropska komisija zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 2. aprila 2020 v zadevi T-571/17, UG/Komisija

(Zadeva C-249/20 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: B. Mongin, L. Radu Bouyon, agenta)

Druga stranka v postopku: UG

Predlogi

Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije (osmi senata) z dne 2. aprila 2020, izdane v zadevi T-571/17, UG/Komisija;

vrnitev zadeve Splošnemu sodišču v ponovno razsojanje;

pridržanje odločitve o stroških na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: izkrivljanje dejstev (točke od 64 do 71 izpodbijane sodbe)

V skladu z ustaljeno sodno prakso je izkrivljanje v pristojnosti nadzora Sodišča, kadar je presoja obstoječih dokazov očitno napačna. Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin iz spisa.

V prvem delu tega pritožbenega razloga Komisija trdi, da ugotovitvi Splošnega sodišča, da je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, osebi UG določil prekratek rok za odpravo nezadostne strokovnosti, nasprotujejo dokazne listine iz spisa. Organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ni zahteval, da oseba UG izpolni vse cilje, zastavljene v ocenjevalnem poročilu za leto 2015, in da v roku treh mesecev vzpostavi razmerje zaupanja s svojimi sodelavci.

V drugem delu tega pritožbenega razloga se zatrjuje, da je Splošno sodišče svoj preizkus napačno osredotočilo na vprašanje neupravičenih odsotnosti in da ni upoštevalo, da je bilo več elementov nezadostne strokovnosti, ugotovljenih v sklepu z dne 17. oktobra 2016 in dopisu z dne 8. septembra 2016, ponavljajočih.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava (točke od 72 do 77 izpodbijane sodbe)

Splošno sodišče je izpodbijani sklep razglasilo za ničen zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, ne da bi dokazalo, da je ta napaka „očitna“. Vendar ima organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, široko diskrecijsko pravico za odpuščanje, pri čemer je nadzor, ki ga izvaja Splošno sodišče omejen na preverjanje neobstoja očitne napake ali zlorabe pooblastil. Splošno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani sklep vsebuje napako, ki se nanaša zgolj na enega od elementov nezadostne strokovnosti, na katere je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, opozoril osebo UG, pri čemer ta napaka ni bila „očitna“ in torej ni mogla povzročiti razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.

____________