Language of document :

Tožba, vložena 25. oktobra 2019 – Evropska komisija/Republika Poljska

(Zadeva C-791/19)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: K. Banks, H. Krämer, S. L. Kalėda, agenti)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlog tožeče stranke

1.    Sodišče naj ugotovi, da Republika Poljska s tem, da

je dopustila, da se lahko vsebina sodnih odločb opredeli kot disciplinska kršitev, ki jo storijo sodniki splošnih sodišč (člen 107(1) zakona o organizaciji splošnih sodišč in člen 97(1) in (3) zakona o vrhovnem sodišču),

ni zagotovila neodvisnosti in nepristranskosti disciplinskega senata vrhovnega sodišča, ki je pristojen za nadzor nad odločbami, izdanimi v disciplinskih postopkih proti sodnikom (člen 3, točka 5, člen 27 in člen 73(1) zakona o vrhovnem sodišču v povezavi s členom 9a zakona o nacionalnem sodnem svetu),

je predsedniku disciplinskega senata vrhovnega sodišča podelila diskrecijsko pravico za imenovanje disciplinskega sodišča, ki je na prvi stopnji pristojno v zadevah, ki se nanašajo na sodnike splošnih sodišč (člen 110(3) in člen 114(7) zakona o organizaciji splošnih sodišč), zlasti s tem, da ni zagotovila, da disciplinske zadeve obravnava „z zakonom ustanovljeno“ sodišče, in s tem, da

je ministru za pravosodje podelila pristojnost za imenovanje vodje disciplinskega postopka ministra za pravosodje (člen 112b zakona o organizaciji splošnih sodišč), hkrati pa ni zagotovila, da se disciplinske zadeve proti sodnikom splošnih sodišč obravnavajo v razumnem roku, ter z določitvijo, da dejanja, ki se nanašajo na imenovanje odvetnika in to, da ta prevzame obrambo, nimajo odložnega učinka na potek disciplinskega postopka (člen 115 zakona o organizaciji splošnih sodišč), in da disciplinsko sodišče vodi postopek tudi v primeru upravičene odsotnosti obdolženca ali njegovega odvetnika (člen 115a(3) zakona o organizaciji splošnih sodišč), s čimer obdolženim sodnikom splošnih sodišč ni zagotovila pravice do obrambe,

ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, ter da s tem, da:

je dopustila, da se pravica sodišč do vložitve predlogov za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču omeji z možnostjo začetka disciplinskega postopka,

ni izpolnila obveznosti na podlagi člena 267, drugi in tretji pododstavek, PDEU.

2.    Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Prvič, Komisija v zvezi s kršitvijo člena 19(1), drugi pododstavek, PEU trdi, da sporne določbe (i) omogočajo, da se vsebina sodnih odločb opredeli kot disciplinska kršitev, (ii) ne zagotavljajo neodvisnosti in nepristranskosti disciplinskega senata vrhovnega sodišča, ki je pristojen za nadzor nad odločbami, izdanimi v disciplinskih postopkih, (iii) predsedniku disciplinskega senata vrhovnega sodišča podeljujejo diskrecijsko pravico za imenovanje disciplinskega sodišča, ki je na prvi stopnji pristojno v zadevah, ki se nanašajo na sodnike splošnih sodišč, s čimer ne zagotavljajo, da disciplinske zadeve obravnava „z zakonom ustanovljeno“ sodišče, (iv) ne zagotavljajo, da bodo disciplinske zadeve proti sodnikom splošnih sodišč obravnavane v razumnem roku in ne zagotavljajo pravice obdolženega sodnika do obrambe.

Drugič, komisija v zvezi s kršitvijo člena 267, drugi in tretji odstavek, PDEU trdi, da sporne nacionalne določbe dopuščajo, da se pravica sodišč do vložitve predlogov za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču omeji z možnostjo začetka disciplinskega postopka.

____________