Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 30. julija 2018 – BT/Balgarska narodna banka

(Zadeva C-501/18)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BT

Tožena stranka: Balgarska narodna banka

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali izhaja iz načel enakovrednosti in učinkovitosti, ki veljata v pravu Unije, da je nacionalno sodišče zavezano k temu, da po uradni dolžnosti tožbo opredeli kot vloženo s strani države članice zaradi neizpolnjevanja zaveze iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kadar je predmet tožbe nepogodbena odgovornost države članice za škodo, nastalo zaradi kršitve prava Unije, ki naj bi jo povzročil organ države članice, in

–    člen 4(3) PEU v tožbi ni bil izrecno naveden kot pravna podlaga, vendar je iz obrazložitve tožbe razvidno, da je tožba vložena zaradi škode, ki nastane zaradi kršitve določb prava Unije;

–    odškodninski zahtevek temelji na nacionalnem predpisu o odgovornosti države za škodo, ki nastane pri opravljanju upravne dejavnosti, je objektivna in ki nastane pod naslednjimi pogoji: nezakonitost pravnega akta, dejanja ali opustitve s strani organa oziroma uslužbenca pri opravljanju upravne dejavnosti ali v zvezi z njo; nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode; neposredna vzročna zveza med škodo in nezakonitim ravnanjem organa;

–    mora sodišče v skladu s pravom države članice po uradni dolžnosti pravno podlago odgovornosti države za dejavnost pravosodnih organov opredeliti na podlagi okoliščin, na katerih temelji tožba?

2.    Ali izhaja iz 27. uvodne izjave Uredbe (EU) št. 1093/201[0]1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), da na podlagi člena 17(3) te uredbe izdano priporočilo, v katerem je ugotovljena kršitev prava Unije s strani centralne banke države članice v zvezi z roki za izplačilo zajamčenih vlog vlagateljem posamezne kreditne institucije, v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari:

–    vlagateljem kreditne institucije podeljuje pravico, da se za utemeljitev odškodninske tožbe zaradi te kršitve prava Unije pred nacionalnim sodiščem sklicujejo na to priporočilo, če se upošteva izrecno pristojnost Evropskega bančnega organa za ugotavljanje kršitev prava Unije in to, da vlagatelji niso in tudi ne morejo biti naslovniki tega priporočila ter da to ne ustvarja nikakršnih neposrednih pravnih posledic zanje;

–    velja glede na pogoj, da mora kršeno pravilo določati jasne in brezpogojne obveznosti, če se upošteva, da člen 1, točka 3(i) Direktive 94/19/ES2 o sistemih zajamčenih vlog, če se razlaga v povezavi z 12. in 13. uvodno izjavo te direktive, ne vsebuje vseh elementov, potrebnih za utemeljitev jasne in brezpogojne obveznosti držav članic, in vlagateljem ne podeljuje neposredne pravice, ter ob upoštevanju dejstva, da ta direktiva predvideva zgolj minimalno uskladitev, ki ne obsega vseh indicev, na podlagi katerih je treba ugotavljati nerazpoložljive vloge, in tega, da priporočilo ni bilo utemeljeno z drugimi jasnimi in brezpogojnimi določbami prava Unije v zvezi s temi indici, to je med drugim z oceno pomanjkanja likvidnosti in trenutno odsotnimi obeti za izplačilo ter obstoječo obveznostjo za odreditev ukrepov zgodnjega posredovanja in nadaljevanje poslovanja kreditne institucije;

–    glede na predmet, jamstvo vlog, in pristojnost Evropskega bančnega organa za sprejemanje priporočil za sisteme zajamčenih vlog v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 velja v zvezi z nacionalno centralno banko, ki ni povezana z nacionalnim sistemom zajamčenih vlog in ki ni pristojni organ v skladu s členom 4, točka 2[iii] te uredbe?

3.    Ali izhaja iz sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. oktobra 2004, Paul in drugi (C-222/02, EU:C:2004:606, točke 38, 39, 43 in od 49 do 51), z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur in Factortame (C-46/93 in C-48/93, EU:C:1996:79, točki 42 in 51), z dne 15. junija 2000, Dorsch Consult/Svet in Komisija (C-237/98 P, EU:C:2000:321, točka 19), in z dne 2. decembra 1971, Zuckerfabrik Schöppenstedt/Svet (5/71, EU:C:1971:116, točka 11), tudi ob upoštevanju sedanjega stanja prava Unije, ki je upoštevno v postopku v glavni stvari, da:

A)    določbe Direktive 94/19, zlasti člen 7(6), vlagateljem podeljuje pravico do vložitve odškodninskega zahtevka proti državi članici zaradi nezadostnega nadzora kreditne institucije, ki upravlja njihove vloge, in ali so te pravice omejene na zajamčeno višino vlog ali pa je treba pojem „pravica do odškodnine“ v tem predpisu razlagati širše?

B)    predstavljajo nadzorniški ukrepi, ki jih odredi centralna banka države članice za sanacijo kreditne institucije, med katere spada začasna ustavitev plačil, ki so posebej predvideni v členu 2, sedma alinea, Direktive 2001/24/ES3 , in za kakršne gre v postopku v glavni stvari, neupravičen in nesorazmeren poseg v lastninsko pravico vlagateljev, zaradi katere nastane nepogodbena odgovornost za škodo, nastalo zaradi kršitve prava Unije, če glede na člen 116(5) zakona o kreditnih institucijah ter člen 4(2), točka 1, in člen 94(1), točka 4, zakona o insolventnosti bank pravo posamezne države članice določa, da se med trajanjem ukrepov pogodbene obresti izračunajo in da se lahko terjatve, ki presegajo zajamčeni znesek vlog, poplačajo v splošnem postopku zaradi insolventnosti ter izplačajo obresti?

C)    v nacionalnem pravu države članice določeni pogoji za nepogodbeno odgovornost za škodo, ki nastane zaradi dejanja ali opustitve centralne banke države članice v zvezi z izvajanjem nadzorniških pooblastil s področja uporabe člena 65(1)(b) PDEU, ne smejo biti v nasprotju s pogoji in načeli te odgovornosti, ki veljajo v pravu Unije, in sicer konkretno: z načelom neodvisnosti odškodninske tožbe in ničnostne tožbe in z ugotovljeno nedopustnostjo pogoja v skladu z nacionalnim pravom, da je treba pravno dejanje oziroma opustitev, zaradi katere se zahteva odškodnina, najprej razveljaviti; z nedopustnostjo pogoja v nacionalnem pravu o odgovornosti organov ali uradnikov, zaradi ravnanja katerih se odškodnina zahteva; s pogojem za odškodninske tožbe za povračilo premoženjske škode, da je tožeča stranka ob vložitvi tožbe utrpela dejansko in gotovo škodo?

D)    mora na podlagi načela neodvisnosti odškodninske tožbe in ničnostne tožbe, ki velja v pravu Unije, biti izpolnjen pogoj nezakonitosti ravnanja organa, ki je enakovreden pogoju iz nacionalnega prava države članice, v skladu s katerim mora biti pravno dejanje ali opustitev, zaradi katerega se terja odškodnina, in sicer ukrepi za sanacijo kreditne institucije, razveljavljeno, če se upoštevajo okoliščine postopka v glavni stvari in naslednje:

–    ti ukrepi se ne nanašajo na tožečo stranko, ki je vlagateljica pri kreditni instituciji, in po nacionalnem pravu in nacionalni sodni praksi ni upravičena, da zahteva razveljavitev posameznih odločb, s katerimi so bili ti ukrepi odrejeni, in so te odločbe postale pravnomočne;

–    pravo Unije – na tem področju konkretno Direktiva 2001/24 – državam članicam za veljavnost ukrepov ne nalaga izrecne obveznosti, da predvidi možnost izpodbijanja nadzorniških ukrepov s strani vseh upnikov;

–    v pravu države članice nepogodbena odgovornost za škodo, ki nastane zaradi zakonitega ravnanja organov oziroma uradnikov, ni predvidena?

E)    se v primeru, če se bo sledilo razlagi, da se pogoj nezakonitosti ravnanja organa v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ne uporablja, za tožbe vlagateljev kreditne institucije, s katerimi se zahteva odškodnina zaradi dejanja ali opustitve centralne banke države članice, zlasti plačilo obresti za nepravočasno izplačane zajamčene vloge in izplačilo vlog, v znesku, ki presega zajamčeni znesek, ki se lahko zahtevajo kot odškodnina zaradi kršitve členov od 63 do 65 in 120 PDEU, člena 3 PEU in člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, uporabljajo s strani Sodišča Evropske unije določeni pogoji za nepogodbeno odgovornost za škodo:

–    pogoji, ki so nastali na podlagi zakonitega ravnanja organa, in sicer konkretno trije kumulativni pogoji, in sicer obstoj dejanske škode, vzročne zveze med škodo in zadevnim ravnanjem ter neobičajna in posebna narava škode, zlasti pri tožbah za izplačilo obresti zaradi nepravočasnega izplačila zajamčenih vlog, ali

na področju ekonomske politike zlasti pogoj „le ko obstaja dovolj resna kršitev hierarhično višje pravne norme, ki je namenjena varstvu posameznika“, zlasti pri tožbah vlagateljev za izplačilo vlog, ki presegajo zajamčeni znesek, ki se uveljavljajo kot škoda, če se upošteva široka diskrecijska pravica, ki jo imajo države članice v povezavi s členom 65(1)(b) PDEU in ukrepi v skladu z Direktivo 2001/24, in če se okoliščine, ki zadevajo kreditno institucijo in osebo, ki zahteva odškodnino, navezujejo le na eno državo članico, vendar pa za vse vlagatelje veljajo iste določbe in ustavno načelo enakosti pred zakonom?

4.    Ali izhaja iz razlage člena 10(1) v povezavi s členoma 1, točka 3(i) in 7(6) Direktive 94/19 ter obrazložitve v sodbi Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016, Velvoet in drugi (C-76/15, EU:C:2016:975, točke od 82 do 84), da področje uporabe določb te direktive vključuje vlagatelje,

–    katerih vloge v obdobju od začasne ustavitve plačil kreditne institucije do odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev niso bile vračljive na podlagi pogodb in zakonskih določb, vlagatelji pa niso izrecno zahtevali, naj se te vloge vrnejo,

ki so se strinjali s klavzulo, ki določa izplačilo vloge v zajamčeni višini po postopku, ki ga ureja pravo države članice, tudi konkretno po odvzemu dovoljenja kreditni instituciji, ki vloge upravlja, ter je ta pogoj izpolnjen in

ima omenjena klavzula pogodbe o vlogi, v skladu s pravom države članice, med pogodbenicama moč zakona?

Ali izhaja iz določb te direktive ali iz drugih določb prava Unije, da nacionalno sodišče take klavzule iz pogodbe o vlogi ne sme upoštevati in tožbe vlagatelja za izplačilo obresti zaradi nepravočasnega izplačila vlog v zajamčeni višini v skladu s to pogodbo ne sme proučiti glede pogojev za nepogodbeno odgovornost za škodo zaradi kršitve prava Unije in na podlagi člena 7(6) Direktive 94/19?

____________

1 Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL 2010, L 331, str. 12).

2 Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 252).

3 Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 15).