Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Giudice di pace di Bologna (Italija) 22. oktobra 2018 – UX/Governo della Repubblica italiana

(Zadeva C-658/18)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di Bologna

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: UX

Tožena stranka: Governo della Repubblica italiana

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali mirovno sodišče v vlogi predložitvenega sodišča spada pod pojem rednega evropskega sodišča, pristojnega za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267 PDEU, čeprav mu nacionalni pravni red zaradi negotovosti zaposlitve ne priznava enakih delovnih pogojev kot jih imajo poklicni sodniki, kljub temu da se z opravljanjem enakih sodnih nalog uvrščajo v nacionalni pravosodni sistem, kar pomeni kršitev dolžnosti zagotavljanja jamstev neodvisnosti in nepristranskosti rednega evropskega sodišča, ki jih je Sodišče navedlo v zadevah Wilson EU:C:2006:587, točke od 47 do 53), Associação Sindical dos Juizes Portugueses (EU:C:2018:117, točka 32 in točke od 41 do 45), Minister for Justice and Equality (EU:C:2018:586, točke od 50 do 54)?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali dejavnost opravljanja službe tožeče mirovne sodnice spada pod pojem „delavec, zaposlen za določen čas“ iz členov 1(3) in 7 Direktive 2003/881 v povezavi z določbo 2 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/702 , in členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor jo razlaga Sodišče v zadevah O’ Brien (EU:C:2012:110) in King (EU:C:2017:914), in, če je odgovor pritrdilen, ali je mogoče za uporabo enakih delovnih pogojev iz določbe 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES, rednega oziroma poklicnega sodnika šteti za delavca, zaposlenega za nedoločen čas, primerljivega z delavcem, zaposlenim za določen čas kot „mirovnim sodnikom“?

Če sta odgovora na prvo in drugo vprašanje pritrdilna, ali člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267 PDEU glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije s področja odgovornosti italijanske države zaradi resne kršitve prava Skupnosti s strani sodišča, ki odloča na zadnji stopnji, v sodbah Köbler (EU:C:2003:513), Traghetti del Mediterraneo (EU:C:2006:391) in Komisija proti Italiji (EU:C:2011:775), nasprotuje členu 2(3) in (3)(b) legge 13 aprile 1988, n. 117 (zakon št. 117 z dne 13. aprila 1988) o civilni odgovornosti sodnikov, ki določa odgovornost sodnikov „v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije“, ki je bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti, in ki postavlja nacionalno sodišče pred izbiro – ki v vsakem primeru ustvarja civilno in disciplinsko odgovornost države v zadevah, v katerih je udeležena javna uprava, zlasti ko je sodnik v zadevi mirovni sodnik, ki je zaposlen za določen čas in nima zagotovljenega učinkovitega sodnega, ekonomskega in socialnega varstva -, kakršna je ta v obravnavani zadevi, in sicer, ali kršiti nacionalno zakonodajo tako, da se je ne uporabi in se uporabi pravo Evropske unije, kot ga je razložilo Sodišče, ali kršiti pravo Evropske unije in uporabiti nacionalne predpise, ki preprečujejo priznanje učinkovitega varstva in so v nasprotju s členoma 1(3) in 7 Direktive 2003/88, z določbama 2 in 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES, in s členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

Ali v skladu s členi 2, 4(2) in (3), 6(1), 9, 10(1) in 17(1) Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah odločitev Evropske komisije, da ne bo sprožila postopka za ugotavljanje kršitve oziroma da pri Sodišču […] (ni prevedeno) ne bo vložila tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi kršitve prava Unije s strani države članice, pomeni kršitev, ki utemeljuje nastanek nepogodbene odgovornosti Evropske unije iz člena 340, drugi odstavek, PDEU, ko so bile, kot v obravnavanem primeru, podane te okoliščine:

•    Komisija je junija 2016 z obvestilom DG EMPL/B2/DA-MAT/sk (2016), ki so ga italijanski javni organi prejeli dne 10. junija 2016, ob negativnem izidu ustavila – in napovedala začetek naslednjega postopka za ugotavljanje kršitev – zadevo EU Pilot 7779/15/EMPL, pri čemer je ugotovila, da nacionalna ureditev dela sodnikov, zaposlenih za določen čas, glede nezakonitega obnavljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, glede neenakega obravnavanja v primerjavi z rednimi ali poklicnimi sodniki na področju plačila ter glede dopusta in porodniškega dopusta ni združljiva s pravom Unije, vendar postopka za ugotavljanje kršitve do danes še ni začela;

•    Komisija je z obvestilom C(2016) 8600 final z dne 21. decembra 2016 tudi pojasnila, da ima diskrecijsko pravico, da odloči o začetku postopka za ugotavljanje kršitve ali da zadevo predloži v odločanje Sodišču, iz sodne prakse katerega izhaja, da posamezniki ne bodo uspeli v tožbah, ki jih vložijo zoper Komisijo, če je Komisija sprejela odločitev, da zadeve ne bo obravnavala?

Ne glede na odgovore na prva štiri vprašanja, ali je člene 268, 274, in 340, drugi odstavek, PDEU mogoče razlagati ob upoštevanju členov 2, 4(2) in (3), 6(1), 9, 10(1) in 17(1) Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tako da uveljavljanja nepogodbene odgovornosti Unije ni mogoče izvzeti iz pristojnosti sodišč držav članic v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, v katerih sta vzroka za neizvajanje prava Unije, ki zagotavlja neodvisnost in nepristranskost sodnikov, v nacionalnem pravnem redu, tudi resna kršitev dolžnosti in obveznosti Komisije, ki izhajajo iz njene vloge varuhinje Pogodb, in diskrecijska pravica Komisije, da odloči o začetku postopka za ugotavljanje kršitve ali da zadevo predloži v odločanje Sodišču, iz sodne prakse katerega izhaja, da posamezniki ne bodo uspeli v tožbah zoper Komisijo, če Komisija sprejme odločitev, da zadeve ne bo obravnavala, zaradi česar je Sodišču onemogočila učinkovito izvajanje izključne pristojnosti, da odloča v sporu glede nepogodbene odgovornosti Unije?

____________

1     Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).

2     Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).