Language of document : ECLI:EU:F:2016:129

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 15. junija 2016

Zadeva F‑55/12

Hilke Riemer-Sullivan

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos nacionalnih pokojninskih pravic – Predlog za priznanje pokojninske dobe – Akt, ki ne posega v položaj – Nedopustnost tožbe – Absolutna procesna predpostavka – Člen 82 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero je H. Riemer-Sullivan predlagala razglasitev ničnosti odločbe organa Evropske komisije, pristojnega za imenovanja, z dne 6. marca 2012 o zavrnitvi njene pritožbe zoper „odločbi“ o določitvi njenih pokojninskih pravic, pridobljenih v dveh nemških pokojninskih sistemih, ki se priznajo v pokojninskem sistemu Evropske unije in, če je potrebno, „odločb“ z dne 7. novembra 2011 o izračunu teh priznanih pokojninskih pravic.

Odločitev: Tožba se zavrne. H. Riemer-Sullivan nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

Povzetek

1.      Sodni postopek – Tožba, vložena pri Sodišču za uslužbence – Tožeča stranka, ki Sodišču ni predlagala, naj izda zamudno sodbo – Upoštevanje odgovorov institucije na ukrep procesnega vodstva – Odgovor na tožbo, ki ni bil vložen v predpisanem roku – Nevplivanje

2.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom dela v Uniji, v sistem Unije – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))

1.      Ker tožeča stranka v nobeni fazi postopka ni predlagala Sodišču za uslužbence, naj izda zamudno sodbo in ugodi njenim predlogom, je treba upoštevati odgovore institucije na ukrep procesnega vodstva, čeprav navedena institucija ni vložila odgovora na tožbo v predpisanem roku.

(Glej točko 12.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodbi z dne 13. oktobra 2015, Komisija/Verile in Gjergji, T‑104/14 P, EU:T:2015:776, in Teughels/Komisija, T‑131/14 P, EU:T:2015:778.

2.      Predloge za razglasitev ničnosti, ki se nanašajo na predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Evropske unije, je treba razlagati tako, da se z njimi predlaga razglasitev ničnosti končne odločbe o priznanju pokojninske dobe, če, prvič, med strankama ni sporno, da je zadevna oseba dala privolitev za nadaljevanje postopka prenosa svojih pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom dela, tako da je izrazila svoje soglasje na predlogu, ki ji je bil predložen, in če je bila, drugič, ta končna odločba sprejeta pred vložitvijo tožbe pri sodišču Unije.

Če sta bili končni odločbi o priznanju pokojninske dobe, ki izhaja iz pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila v dveh nacionalnih pokojninskih sistemih, sprejeti po vložitvi tožbe, zadnjenavedena ne more biti spremenjena v tožbo zoper ti končni odločbi in jo je treba šteti za nedopustno, ker je vložena zoper akta, ki ne posegata v položaj.

(Glej točke od 22 do 24.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodbi z dne 13. oktobra 2015, Komisija/Verile in Gjergji, T‑104/14 P, EU:T:2015:776, točke 62, 110 in 120, in Teughels/Komisija, T‑131/14 P, EU:T:2015:778, točka 58.