Pritožba, ki jo je The Yokohama Rubber Co. Ltd vložila 21. decembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 24. oktobra 2018 v zadevi T-447/16, Pirelli Tyre/EUIPO
(Zadeva C-818/18 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: The Yokohama Rubber Co. Ltd (zastopnika: D. Martucci, F. Boscariol de Roberto, avvocati)
Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Pirelli Tyre SpA
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
izpodbijano sodbo razveljavi;
po potrebi sodbo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;
družbi Pirelli Tyre S.p.A. naloži plačilo stroškov, ki so nastali v postopkih pred Splošnim sodiščem in odborom za pritožbe.
Pritožbena razloga in bistvene trditve
Prvi del prvega pritožbenega razloga: ali je znamka sestavljena iz oblike blaga v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94?1
Splošno sodišče je navedlo, da družba Pirelli, čeprav iz grafičnega prikaza, ki tvori sporni znak, ni razviden nikakršen obris, in k temu znaku ni priložen noben dodatni opis, ni izpodbijala, da je v nekaterih njenih modelih pnevmatik na tekalni površini utor v obliki, ki ga prikazuje sporni znak. Poleg tega je bila možnost, ki jo ima pristojni organ, da upošteva elementov, ki so koristni za opredelitev bistvenih značilnosti tridimenzionalnega spornega znaka, razširjena na preizkus dvodimenzionalnih znakov. Splošno sodišče je svojo obrazložitev zaključilo z ugotovitvijo, da: „je treba ugotoviti, da sporna znamka, če je objektivno in dejansko analizirana, ne prikazuje tekalne plasti. Upodablja kvečjemu samostojen utor v tekalni plasti“. Sodišče je večkrat opozorilo, da sodna praksa, razvita v zvezi s tridimenzionalnimi znamkami, ki imajo videz samega blaga, velja tudi, kadar je – kot v obravnavanem primeru – prijavljena znamka figurativna znamka v obliki dvodimenzionalne predstavitve tega blaga ali dela tega blaga. V takem primeru znamka prav tako ni sestavljena iz znaka, neodvisnega od videza blaga, ki jih označuje. Grafični prikaz izpodbijane znamke natančno ponazarja obliko blaga (to je vzorec), ki naj bi ga označeval, ali blaga, na katerega se želi navezovati iz tehničnih razlogov. Obrazložitev, ki jo je navedlo Splošno sodišče, v skladu s katero znak ni pomemben del blaga, je samovoljna in v nasprotju s sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča. Ni vprašanje, ali je znak pomemben del blaga, temveč ali je znak del blaga.
Drugi del prvega pritožbenega razloga: ali je odbor za pritožbe obliki dodal elemente, ki niso sestavni del znaka in ki so zato zunanji in tuji?
Splošno sodišče navaja, da odbor za pritožbe ni upošteval oblike, ki jo prikazuje sporni znak, in je navedeno obliko spremenil. Povedano drugače, odbor za pritožbe je spremenil naravo znaka s tem, da je navajal ali domneval zunanje in tuje posebnosti oziroma lastnosti. Odbor za pritožbe dejansko znaku ni dodal elementov, temveč je preučil obliko dejanskega blaga, in ne abstraktne oblike. Če je znak, kot je navedlo Splošno sodišče, realistični prikaz dela blaga, na katerega se znak nanaša, je treba lastnosti oblike, ki je razvidna iz grafičnega prikaza, analizirati z vidika funkcije zadevnega blaga. Menimo, da se zdi, da je Splošno sodišče ugotovilo, da je EUIPO poskušal najti skrite lastnosti, ki niso razvidne iz prikazane oblike. Čeprav bi morala biti ta presoja nedvomno prima facie omejena na analizo oblike, kot je bila prijavljena, je za razmerje med obliko (utor) in funkcijo blaga (pnevmatika) potrebno upoštevati dodatne informacije. Menimo, da je analiza znaka, kot je bil prijavljen, precej enostavna, saj je znamka na blagu podana kot serijska reprodukcija znaka. Zato je vprašanje: „ali je upodobitev nedvomno prikaz uporabnega elementa dela blaga“ in nasprotno od ugotovitve Splošnega sodišča ne, „ali je upodobitev nedvomno prikaz pomembnega dela ali malega odseka blaga“.
Drugi pritožbeni razlog: izkrivljanje dejstev
Splošno sodišče je naredilo napako pri presoji vseh dejstev in dokumentov, ki jih je predložila družba Yokohama. V naši zadevi smo natančno navedli dokaze, za katere trdimo, da jih je Splošno sodišče izkrivilo, in prikazali napake pri presoji, ki so po našem mnenju povzročili izkrivljanje. Tako izkrivljanje je očitno iz dokumentov iz spisa Sodišča, ne da bi bila potrebna ponovna presoja dejstev in dokazov.
____________
1 Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146).