Pritožba, ki jo je Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) vložila 19. decembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 24. oktobra 2019 v zadevi T-310/18, EPSU in Goudriaan/Komisija

(Zadeva C-928/19 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) (zastopnika: R. Arthur, Solicitor, K. Apps, Barrister)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Jan Willem Goudriaan

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

pritožbi ugodi;

razveljavi izpodbijano sodbo;

odločbo Komisije z dne 6. marca 2018 razglasi za nično;

Komisiji naloži plačilo stroškov pritožnika v zvezi s to pritožbo in postopkom pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik trdi, da bi bilo treba tej pritožbi ugoditi, ker je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.

RAZLOG 1: Direktive, sprejete s sklepom Sveta na podlagi člena 155(2) PDEU, so zakonodajne narave

Splošno sodišče je za postopek na podlagi členov 154 in 155 PDEU napačno menilo, da ni primeren za izdajanje pravnih aktov zakonodajne narave.

Sodna praksa Sodišča EU določa, da imajo ukrepi, sprejeti na podlagi drugega postopka, enake posledice kot druge direktive.

Lizbonska pogodba ni zmanjšala vloge socialnih partnerjev ali spremenila narave ukrepov, sprejetih na podlagi drugega postopka.

Ukrepi, sprejeti z direktivo s sklepom Sveta, ostanejo zakonodajne narave.

Ukrepi, sprejeti z direktivo s sklepom Sveta, so zakonodajni akti.

Podredno, če (kar se zanika) direktive, sprejete s sklepom Sveta, ne bile zakonodajni akti:

bi bile oblika lex specialis ter v bistvenem zakonodajne in ne izvršne narave.

bi imele enake pravne učinke, kot so jih imele pred letom 2007.

Splošno sodišče je torej storilo napako, ko je zavrnilo pritožnikov prvi tožbeni razlog.

RAZLOG 2: razlaga členov 154 in 155 PDEU

Splošno sodišče je storilo napako pri njegovi jezikovni, kontekstualni in teleološki razlagi členov 154 in 155(2) PDEU.

Razlaga Splošnega sodišča člena 155(2) PDEU ne sledi izrecnemu besedilu.

Splošno sodišče bi moralo ugotoviti, da je Komisija, kadar je dogovor socialnih partnerjev dosežen s strani reprezentativnih socialnih partnerjev in dogovor ni nezakonit Commission, dolžna besedilo predlagati Svetu, da sprejme sklep na podlagi člena 155(2) PDEU, drugi pododstavek.

Splošno sodišče bi moralo ugotoviti, da so metode izvrševanja dogovorov socialnih partnerjev stvar izbire socialnih partnerjev in ne Komisije.

Splošno sodišče bi moralo ugotoviti, da ima Svet možnost odločiti, da ne bo sprejelo sklepa na podlagi člen 155(2) PDEU, drugi pododstavek, Komisija pa nima podobne možnosti.

Splošno sodišče je napačno razlagalo institucionalno ravnovesje členov 154 in 155 PDEU tako, da je razširilo pooblastila Komisije preko izrecnega besedila določb, in je napačno razlagalo vpliv členov 13 in 17 PEU.

Razlaga Splošnega sodišča je v nasprotju z okvirom Naslova X PDEU o socialni politiki in členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Splošno sodišče je napačno razlagalo sodbo Splošnega sodišča v zadevi UEAPME, tako da je Komisiji dodelilo večje politične diskrecijske pravice, kot jih ima v skladu s pravilno razlago.

Splošno sodišče je napačno presodilo vlogo Parlamenta v postopku na podlagi členov 154 in 155 PDEU.

Splošno sodišče je tako storilo napako s tem, da je zavrnilo pritožnikov prvi tožbeni razlog.

RAZLOG 3: spoštljiv pristop do odločbe Komisije

Splošno sodišče je storilo napako, ko je ugotovilo, da ima Komisija široko politično diskrecijsko pravico pri sprejemanju odločitev. Pri tem je Splošno sodišče:

napačno razlagalo člena 154 in 155 PDEU in naravo postopka socialnih partnerjev, in

storilo napačno primerjavo z evropsko državljansko pobudo.

Splošno sodišče je zato storilo napako, ko je zavrnilo drugi pritožnikov tožbeni razlog.

RAZLOG 4: pristop do obrazložitve Komisije v odločbi Komisije

Splošno sodišče je storilo napako s tem, da je sprejelo zakonitost kratke obrazložitve odločbe Komisije.

Razlogi, ki jih je Komisija navedla v dopisu z dne 6. marca 2018 se pravno in dejansko niso upoštevali.

Komisija ni podala nikakršne razlage glede odstopa od zagotovil, ki jih je dala v predhodnih dopisih in njenih objavljenih obvestilih.

Razlogi, podani v dopisu, niso bili razlogi, na katere se je Komisija sklicevala v svoji obrambi ali na zaslišanju. Tudi teh razlogov se pravno in dejansko ni upoštevalo.

Komisija ni ravnala v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

____________