SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 29. junija 2010
Zadeva F‑35/09
Maria Teresa Visser‑Fornt Raya
proti
Evropskemu policijskemu uradu (Europol)
„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Nepodaljšanje pogodbe – Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – Člen 6 Kadrovskih predpisov Europola – Načelo spoštovanja pravice do obrambe“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 40(3) Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katero M. T. Visser‑Fornt Raya predlaga razglasitev ničnosti odločbe Europola z dne 12. junija 2008, s katero je bila zavrnjena možnost, da se ji ponudi pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, in odločbe Europola z dne 7. januarja 2009 o zavrnitvi njene pritožbe zoper odločbo z dne 12. junija 2008.
Odločitev: Odločba z dne 12. junija 2008, s katero je Europol zavrnil možnost, da se tožeči stranki ponudi pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, se razglasi za nično. Europolu se naloži plačilo stroškov.
Povzetek
1. Pravo Unije – Načela – Pravica do obrambe
2. Uradniki – Uslužbenci Europola – Odločba, ki vpliva na upravni položaj uslužbenca – Upoštevanje dejstev, ki niso navedena v njegovem osebnem spisu – Nezakonitost
(Kadrovski predpisi Europola, člena 6 in 23)
3. Uradniki – Uslužbenci Europola – Odločba, ki vpliva na upravni položaj uslužbenca – Upoštevanje dejstev, ki niso navedena v njegovem osebnem spisu – Odločilni vpliv – Razglasitev ničnosti – Pogoji
(Kadrovski predpisi Europola, člen 23)
1. Nespoštovanje pravice do obrambe se šteje za bistveno kršitev postopka, o kateri lahko sodišče odloča po uradni dolžnosti. V vsakem postopku, ki se uvede zoper osebo in lahko pripelje do sprejetja akta, ki posega v položaj te osebe, se spoštovanje pravice do obrambe šteje tudi za temeljno načelo prava Unije in mora biti zagotovljeno, tudi če ni posebnih predpisov. To načelo zahteva, da mora imeti vsakdo, zoper kogar se lahko sprejme odločba, ki posega v položaj, možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o informacijah, ki se lahko zoper njega uporabijo pri sprejetju akta. Pravica do vpogleda kot posledica načela spoštovanja pravice do obrambe pomeni, da mora uprava zadevnemu uslužbencu predložiti vse dokumente, na katere lahko opre svojo odločitev.
(Glej točki 56 in 57.)
Napotitev na:
Sodišče: 7. maj 1991, Interhotel proti Komisiji, C‑291/89, Recueil, str. I‑2257, točka 14; 7. januar 2004, Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točki 68 in 71; 9. november 2006, Komisija proti De Bry, C‑344/05 P, ZOdl., str. I‑10915, točki 37 in 38; 6. december 2007, Marcuccio proti Komisiji, C‑59/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 46;
Sodišče prve stopnje: 15. marec 2000, Cimenteries CBR in drugi proti Komisiji, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, od T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, Recueil, str. II‑491, točka 487;
Sodišče za uslužbence: 11. september 2008, Bui Van proti Komisiji, F‑51/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑289 in II‑A‑1‑1533, točka 77, ki je predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑491/08 P.
2. Uslužbencem Europola je na podlagi člena 23 Kadrovskih predpisov Europola zagotovljena pravica do obrambe, s čimer se prepreči, da bi odločbe, ki jih sprejme uprava in ki vplivajo na upravni status in kariero uslužbenca, temeljile na dejstvih v zvezi z njegovo sposobnostjo, učinkovitostjo ali vedenjem, ki niso navedena v njegovem osebnem spisu. Iz tega sledi, da je odločba, ki temelji na takih dejstvih, v nasprotju z zagotovili iz Kadrovskih predpisov in jo je treba razglasiti za nično, ker je bila sprejeta po nezakonitem postopku.
Odločba, sprejeta po posebnem postopku dodelitve pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, določenem s členom 6 istih kadrovskih predpisov in členom 7 sklepa z dne 8. decembra 2006 o izvajanju člena 6 Kadrovskih predpisov Europola, lahko vpliva na upravni položaj uslužbenca Europola in se zato šteje za odločbo, ki posega v položaj. To pomeni, da je mogoče tako odločbo sprejeti samo ob upoštevanju načela spoštovanja pravice do obrambe.
(Glej točki 58 in 60.)
Napotitev na:
Sodišče: 28. junij 1972, Brasseur proti Parlamentu, 88/71, Recueil, str. 499, točka 11; 12. februar 1987, Bonino proti Komisiji, 233/85, Recueil, str. 739, točka 11;
Sodišče prve stopnje: 6. februar 2003, Pyres proti Komisiji, T‑7/01, RecFP, str. I‑A‑37 in II‑239, točki 70 in 72; 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑411 in II‑1865, točka 50;
Sodišče za uslužbence: 28. junij 2007, Bianchi proti ETF, F‑38/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑183 in II‑A‑1‑1009, točka 48.
3. Kršitev člena 23 Kadrovskih predpisov Europola in načela spoštovanja pravice do obrambe pripelje do razglasitve ničnosti akta samo, če se dokaže, da so lahko listine, ki uslužbencu niso bile predložene, odločilno vplivale na odločbo, ki jo je v zvezi z njim sprejela uprava.
V zvezi s tem bi lahko ocenjevalni obrazec, v katerem niso samo povzete informacije iz ocenjevalnega poročila zadevne osebe, ampak vsebuje tudi razdelke o njeni sposobnosti, učinkovitosti ali vedenju ter oceno učinka nepodaljšanja njene pogodbe na nemoteno delovanje Europola, odločilno vplival na navedeno odločbo.
(Glej točke od 64 do 68.)
Napotitev na:
Sodišče: 12. november 1996, Ojha proti Komisiji, C‑294/95 P, Recueil, str. I‑5863, točka 67;
Sodišče prve stopnje: 6. februar 2007, Wunenburger proti Komisiji, T‑246/04 in T‑71/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑21 in II‑A‑2‑131, točka 149.