SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 18. novembra 2015

Zadeva F‑26/15

FH

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Nadomestilo za nastanitev – Člen 5(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Razporeditev v nov kraj zaposlitve – Člen 5(4), zadnji stavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Zavrnitev nadomestila za nastanitev v primeru, ko je uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, razporejen v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva – Nujnost, da se uradnik skupaj z družino nastani v kraju zaposlitve – Dejanska ločitev zakoncev – Posledice – Neuporaba člena 5(4), zadnji stavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero FH v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 15. aprila 2014, s katero je Evropski parlament zavrnil njegovo zahtevo za izplačilo nadomestila za nastanitev.

Odločitev:      Odločba z dne 15. aprila 2014, s katero je Evropski parlament zavrnil zahtevo za nadomestilo za nastanitev, ki jo je vložil FH, se razglasi za nično. Evropskemu parlamentu se naloži, da FH iz naslova dolgovanega nadomestila za nastanitev izplača znesek v višini ene mesečne osnovne plače; ta znesek se poveča za zamudne obresti, izračunane po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka določa za operacije glavnega refinanciranja in velja v zadevnem obdobju ter je povečana za dve točki, od 11. februarja 2014 do datuma dejanskega plačila. Evropski parlament nosi svoje stroške in se mu naloži, da nosi stroške FH.

Povzetek

Uradniki – Povračilo stroškov – Nadomestilo za nastanitev – Sprememba kraja zaposlitve – Uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka in je razporejen v kraj stalnega prebivališča njegove družine – Izključitev pravice do nadomestila za nastanitev – Pogoj – Nujnost, da se uradnik skupaj z družino nastani v kraju zaposlitve

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 5(2) in (4))

Namen nadomestila za nastanitev je uradniku, ki se je moral za izpolnitev svojih obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, v skladu s členom 20 teh predpisov preseliti, omogočiti, da razen stroškov, ki so povezani s selitvijo in se povrnejo posebej, pokrije stroške, ki nujno nastanejo zaradi njegovega vključevanja v novi kraj zaposlitve, kjer bo delal dalj časa.

V tem smislu člen 5(4), prvi stavek, Priloge VII h Kadrovskim predpisom v povezavi s členom 5(2) tega člena določa, da bo lahko uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, zahteval le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen, to je eno mesečno osnovno plačo, če se v novem kraju svoje zaposlitve ne nastani s svojo družino oziroma se, ko je prerazporejen v kraj zaposlitve, kjer njegova družina še naprej stalno prebiva, ne nastani znova z njo. Položaj takega uradnika z vidika namena nadomestila za nastanitev, ker nima dodatnih stroškov zaradi nastanitve njegove družine v kraju njegove zaposlitve, je torej primerljiv s položajem uradnika, ki nima pravice do gospodinjskega dodatka. V istem smislu se bo zadnji stavek člena 5(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, s katerim se izključuje upravičenost do nadomestila za nastanitev, uporabljal v primeru, ko je uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, razporejen ali prerazporejen v kraj, kjer njegova družina že stalno prebiva, in se ta uradnik nastani z njo, ker ne bo imel stroškov z nastanitvijo.

Nasprotno pa to ne velja za uradnika, upravičenega do gospodinjskega dodatka, ki se ob prerazporeditvi ne nastani ali ne nastani znova s svojo družino, čeprav ta stalno prebiva v novem kraju njegove zaposlitve. V takem primeru zadevni osebi lahko nastanejo dodatni stroški, povezani z njeno dejansko nastanitvijo na drugem naslovu, in ne na tistem, na katerem stalno prebiva njegova družina, tako da ta oseba v teh okoliščinah lahko zahteva nadomestilo za nastanitev v višini ene mesečne osnovne plače.

Zato je treba izraz „premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva“, v zadnjem stavku člena 5(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom razlagati tako, da se nanaša na primer, ko se uradnik nastani ali znova nastani skupaj s svojo družino v kraju zaposlitve.

(Glej točke od 33 do 37.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 9. novembra 1978, Verhaaf/Komisija, 140/77, EU:C:1978:197, točka 18;

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 29. septembra 2005, Thommes/Komisija, T‑195/03, EU:T:2005:344, točka 100.