Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Albacete (Španija) 2. oktobra 2018 – Los prestatarios/Globalcaja S.A.
(Zadeva C-617/18)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Juzgado de Primera Instancia de Albacete
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Los prestatarios
Tožena stranka: Globalcaja S.A.
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali učinek „niso zavezujoči“ iz člena 6(1) Direktive 93/131 izključuje možnost, da lahko prodajalec ali ponudnik in potrošnik z zasebno pogodbo prilagodita določilo, ki ne izpolnjuje zahteve po jasnem in razumljivem jeziku iz člena 4(2), tako da bodisi znižata znesek[, določen v skladu s pogojem o minimalni obrestni meri,] bodisi ga nadomestita z drugim določilom, ki je manj neugodno za potrošnika?
Ali bi se odgovor na to vprašanje spremenil, če se ta prilagoditev določi v pogodbi, ki jo skleneta potrošnik in prodajalec ali ponudnik ter katere namen je ravno brez pomoči sodnih organov razrešiti spor o morebitni nepreglednosti določila, o katerem se stranki nista dogovorili posamično in ki je v prejšnji pogodbi, ki sta jo sklenili?
Ali je treba člen 4(2) Direktive 93/13 razlagati tako, da izraza „glavni predmet pogodbe“ ter „ustreznost med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago“ zajemata dve določili, ki sta v pogodbi, o kateri se prodajalec ali ponudnik in potrošnik nista dogovorila posamično, in v katerih se na eni strani prilagodi določilo iz prejšnje pogodbe, sklenjeni med njima (in se ga nadomesti z drugim določilom, ki je manj neugodno za potrošnika), in se na drugi strani potrošnik odpove svoji pravici, da sodno ali zunajsodno uveljavlja morebitno nepreglednost tega določila in učinke, ki so tesno povezani s to nepreglednostjo?
Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 4 Direktive 93/13 razlagati tako, da je mogoče „narav[o] blaga ali storitev, za katero je bila sklenjena pogodba“ „[ob upoštevanju] vse[h] okoliščin[…], ki so obstajale v času sklepanja pogodbe“, upoštevati pri presoji nepoštenosti pogojev, ki se ne nanašajo na opredelitev glavnega predmeta pogodbe? Oziroma nasprotno, ali je ta ista merila mogoče upoštevati za presojo preglednosti določil, ki se nanašajo na glavni predmet [pogodbe, na katerega se nanaša] člen 4(2)?
Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je v skladu s členom 4(2) Direktive – in sicer z zahtevami jasnega in razumljivega jezika ter preglednosti, ki izhajajo iz tega člena – nacionalna sodna praksa, v skladu s katero v primeru pogodbe, o kateri se prodajalec ali ponudnik in potrošnik nista dogovorila posamično in s katero se prilagodi uporaba določila iz prejšnje pogodbe, ki sta jo sklenila, ni nujno, da prodajalec ali ponudnik potrošnika seznani z morebitno nepreglednostjo tega določila, saj se v navedeni nacionalni sodni praksi šteje, da so merila, ki pripeljejo do te nepreglednosti, splošno znana?
Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 4(2) Direktive razlagati tako, da potrošnikova odpoved pravici, da sodno ali zunajsodno uveljavlja zahtevke zaradi morebitne nepreglednosti nekega določila, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, izpolnjuje zahtevo po „jasnem in razumljivem jeziku“ samo, če je prodajalec ali ponudnik potrošnika pred tem seznanil s konkretnimi pravicami, ki se jim odpoveduje, in zlasti s konkretnim zneskom, katerega uveljavljanju se odpoveduje?
____________
1 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).