SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 22. maja 2008

Zadeva F-145/06

César Pascual García

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Splošni natečaj – Pogoji za pripustitev – Zahtevane poklicne izkušnje – Zavrnitev zaposlitve kandidata, vpisanega na rezervni seznam – Diskrecijska pravica natečajne komisije in OPI“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero C. Pascual García, uspešen kandidat na splošnem natečaju EPSO/B/23/04 (UL C 81 A, 31.3.2004, str. 17), med drugim zahteva razglasitev ničnosti odločbe generalnega direktorja Skupnega raziskovalnega centra (SRC) Komisije v Ispri (Italija) z dne 7. aprila 2006, da se ne upošteva njegova prijava na razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969 in s katero se je na rezervni seznam tega natečaja vpisala opomba, s katero se je službe obvestilo o tem, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pripustitev k zadevnemu natečaju.

Odločitev: Odločba generalnega direktorja SRC Komisije z dne 7. aprila 2006, da se ne upošteva prijava C. Pascuala Garcíe na razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969 in s katero se je na rezervni seznam splošnega javnega natečaja EPSO/B/23/04 vpisala opomba, s katero se je službe obvestilo o tem, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pripustitev k zgoraj navedenemu splošnemu natečaju, se razglasi za nično. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

Uradniki – Natečaj – Natečaji na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za pripustitev – Poklicne izkušnje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 5)

Zahtevo po poklicnih izkušnjah za pripustitev kandidata na natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za zaposlitev javnega uslužbenca Skupnosti je treba razlagati izključno z vidika ciljev navedenega natečaja, kot izhajajo iz splošnega opisa nalog, ki jih bo kandidat moral opravljati.

Kadar je treba presoditi, ali obdobja dejavnosti v okviru doktorskega študija ali postuniverzitetnih raziskav, povezanih z nalogami, ki jih bo kandidat moral opravljati, lahko pomenijo poklicne izkušnje, bi razlaga obvestila o natečaju glede na posebnosti nacionalnih zakonodaj neizogibno povzročila različno obravnavanje kandidatov z različnimi državljanstvi prav zaradi razlik med postuniverzitetnimi ureditvami v različnih državah članicah. Za take dejavnosti je treba šteti, da pomenijo zahtevane poklicne izkušnje, če so, po eni strani, resnične in dejanske, razen dejavnosti raziskovanja, opravljene v okviru študija, ki bi bile tako omejene, da bi bile popolnoma postranske in pomožne, in če se, po drugi strani, opravljajo za plačilo, pri čemer višina plačila, tudi če je nižja od najmanjšega zagotovljenega plačila, nikakor ne more vplivati na opredelitev poklicnih izkušenj. Niti pravna narava sui generis delovnega razmerja, ki se z vidika nacionalnega prava opravlja kot zaposlitev oziroma kot samozaposlitev, niti izvor oziroma poimenovanje sredstev za plačilo ne morejo biti odločilni za opredelitev zahtevanih poklicnih izkušenj v smislu obvestila o natečaju.

Okoliščina, da bi lahko zadevna dejavnost raziskovanja pomenila nadaljevanje izobraževanja kandidata in bi mu na koncu lahko omogočila pridobitev naziva doktor, sama po sebi ne more biti ovira za njeno opredelitev kot poklicne izkušnje v smislu obvestila o natečaju.

(Glej točke 64, 66, 67 in 70.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. september 2004, Trojani, C-456/02, ZOdl., str. I-7573, točka 16;

Sodišče prve stopnje: 22. maj 1990, Sparr proti Komisiji, T-50/89, Recueil, str. II‑207, točka 18; 6. november 1997, Wolf proti Komisiji, T-101/96, RecFP, str. I-A-351 in II-949, točka 74; 16. marec 2005, Ricci proti Komisiji, T-329/03, ZOdl. JU, str. I-A-69 in II-315, točka 52.