SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 31. marca 2011

Zadeva F‑10/10

André Hecq

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Kritje stroškov zdravljenja v višini 100 % – Zavrnitev zaradi molka organa – Neobstoj odločbe o priznanju, da je bolezen poklicna – Vezana pristojnost uprave – Odločba o zavrnitvi pritožbe – Odločba, ki ni le potrdilna – Neobstoj pritožbe – Nedopustnost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero A. Hecq predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi zaradi molka organa z dne 7. aprila 2009, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva z dne 7. decembra 2008 za povrnitev različnih stroškov zdravljenja v višini 100 %, in, po drugi strani, „če je to potrebno“ razglasitev ničnosti odločbe z dne 20. oktobra 2009 o zavrnitvi njegove pritožbe.

Odločitev:      Tožba se zavrne kot delno očitno neutemeljena in delno očitno nedopustna. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Zavrnitev zahteve zaradi molka organa – Dopustnost – Poznejša vmesna odločba uprave, s katero je bila zadevna oseba obveščena, da bo njena zahteva obravnavana s časovnim zamikom – Nevpliv na lastnost akta, ki posega v položaj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(1))

2.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za nezgode in poklicne bolezni – Storitve – Povrnitev v višini 100 % – Zahteva

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 73(3))

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Odločba o zavrnitvi pritožbe – Takojšnja zavrnitev – Potrdilni akt – Nedopustnost – Izjema

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Umik izpodbijane odločbe in sprejetje nove odločbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Člen 90(1) Kadrovskih predpisov je kogentna določba in ga stranke ne morejo spreminjati. Namen navedene določbe je – s tem da preprečuje, da bi uradnik ostal brez kakršnega koli akta, ki posega v položaj in katerega zakonitost bi lahko izpodbijal – ščititi zadevno osebo pred morebitnim nedelovanjem uprave.

Zato dejstvo, da uprava po zavrnitvi uradnikove zahteve zaradi molka organa uradnika obvesti, da bo njegova zahteva obravnavana s časovnim zamikom, ne pomeni, da ta zavrnitev ne obstaja. Predlogi, vloženi zoper zavrnitev zaradi molka organa, so torej dopustni.

(Glej točke od 50 do 52.)

2.      Da bi lahko bila sprejeta odločba o povrnitvi plačila storitev v višini 100 % na podlagi člena 73(3) Kadrovskih predpisov, mora nujno obstajati odločba o priznanju, da je bolezen, za zdravljenje katere je bilo priglašeno zadevno plačilo storitev, poklicna, pri čemer je mogoče zadnjo odločbo sprejeti šele ob koncu postopka iz skupnih pravil o zavarovanju uradnikov Unije za primer nezgode ali poklicne bolezni. Z drugimi besedami, če ni odločbe o priznanju, da je bolezen poklicna, sprejete v skladu s postopkom iz skupnih pravil, potem organ, pristojen za izvajanje člena 73(3) Kadrovskih predpisov, ne more ravnati drugače kot tako, da zavrne zahtevo za povrnitev plačila storitev v višini 100 % za zdravljenje navedene bolezni.

(Glej točko 53.)

3.      Kadar so predlogi za razglasitev ničnosti formalno vloženi zoper zavrnitev pritožbe, kot taki nimajo samostojne vsebine, zato Sodišče za uslužbence odloča o aktu, zoper katerega je bila vložena pritožba. Z zavrnitvijo pritožbe − bodisi z odločbo ali z molkom organa − če je brezpogojna, se namreč le potrdi dejanje ali molk, glede katerega se stranka pritožuje, zato ta zavrnitev, vzeto ločeno, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati.

Lastnosti akta, ki posega v položaj, ni mogoče priznati aktu, ki je le potrdilen, kar je akt, ki ne vsebuje nobenega novega elementa glede na prejšnji akt, ki posega v položaj, in ga torej ne zamenjuje.

Kljub temu lahko odločba o zavrnitvi pritožbe glede na njeno vsebino več kot zgolj potrjuje akt, ki se izpodbija v pritožbi. Tako je, kadar odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje ponovno preučitev položaja tožeče stranke na novi pravni podlagi ob upoštevanju novih pravnih in dejanskih okoliščin ali kadar se z njo spreminja ali dopolnjuje prvotno odločbo. V teh primerih je zavrnitev pritožbe akt, ki je podvržen sodnemu nadzoru, sodišče pa ga upošteva pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta ali ga šteje celo za akt, ki posega v položaj in ki izpodbijani akt nadomešča. V takih okoliščinah tožeči stranki ni treba vložiti nove pritožbe zoper spremenjeno odločbo, ki je vsebovana v odločbi o zavrnitvi pritožbe.

(Glej točke od 60 do 63.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. maj 1980, Kuhner proti Komisiji, 33/79 in 75/79, točka 9; 10. december 1980, Grasselli proti Komisiji, 23/80, točka 18; 16. junij 1988, Progoulis proti Komisiji, 371/87, točka 17; 17. januar 1989, Vainker proti Parlamentu, 293/87, točka 8;

Sodišče prve stopnje: 27. junij 2000, Plug proti Komisiji, T‑608/97, točka 23; 12. december 2002, Morello proti Komisiji, T‑338/00 in T‑376/00, točki 34 in 35; 2. marec 2004, Di Marzio proti Komisiji, T‑14/03, točka 54; 10. junij 2004, Eveillard proti Komisiji, T‑258/01, točke od 30 do 32; 14. oktober 2004, Sandini proti Sodišču, T‑389/02, točka 49; 7. junij 2005, Cavallaro proti Komisiji, T‑375/02, točke od 63 do 66;

Sodišče za uslužbence: 9. september 2008, Ritto proti Komisiji, F‑18/08, točka 17; 10. november 2009, N proti Parlamentu, F‑93/08, točka 41.

4.      Cilj predhodnega postopka bi bilo mogoče zaobiti, če bi Sodišče za uslužbence presodilo, da so predlogi, vloženi neposredno zoper prvo stališče uprave, dopustni, ne da bi bila pred tem vložena pritožba. Tak postopek namreč upravi ne omogoča, da bi svojo odločbo o zahtevi uradnika znova preučila in jo po potrebi spremenila, kar je namen predhodnega postopka.

Kadar uprava po pritožbi, vloženi na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov izpodbijano odločbo umakne in jo nadomesti z novo odločbo, se akt, ki je bil prvotno izpodbijan, v pravnem redu retroaktivno odpravi, pritožnik pa mora, če presodi, da mu z novo odločbo ni v celoti ugodeno, zoper njo vložiti novo pritožbo, preden jo izpodbija na Sodišču za uslužbence.

(Glej točki 73 in 76.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Mandt proti Parlamentu, F‑45/07, točka 111 in navedena sodna praksa; 7. julij 2010, Tomas proti Parlamentu, F‑116/07, F‑13/08 in F‑31/08, točke od 63 do 66.