Language of document : ECLI:EU:F:2010:135

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 28. oktobra 2010

Zadeva F‑96/08

Maria Concetta Cerafogli

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Uslužbenci ECB – Osebni prejemki – Dodatno zvišanje plače – Napredovanje ad personam – Posvetovanje z odborom uslužbencev za določitev meril za odobritev dodatnih zvišanj plače“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi ES, s katero M. C. Cerafogli v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe ECB, s katero sta ji bila zavrnjena odobritev dodatnega zvišanja plače in napredovanje ad personam za leto 2008.

Odločitev: Odločba, s katero je ECB tožeči stranki zavrnila odobritev dodatnega zvišanja plače za leto 2008, se razglasi za nično. ECB se naloži, naj tožeči stranki plača znesek v višini 3000 EUR. V preostalem se tožba zavrne. ECB se naloži plačilo vseh stroškov.


Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Odbor uslužbencev – Obvezno posvetovanje – Obseg

(Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člena 45 in 46)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Zastopanje – Odbor uslužbencev – Obvezno posvetovanje – Obseg – Smisel

(Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki, člen 46)

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Nepremoženjska škoda, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti in je ne bi bilo mogoče v celoti povrniti z razglasitvijo ničnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

1.      S členom 46 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki obveznost posvetovanja z odborom za uslužbence ni omejena na spremembo „zakonodajnih aktov“, temveč je ta obveznost določena za kakršen koli akt, ki se poleg na samo delovno ureditev nanaša tudi na „vprašanja“ v zvezi s to ureditvijo, povezana z enim od področij, ki so navedena v členu 45 navedenih pogojev za zaposlitev, med katerimi so osebni prejemki uslužbencev.

Usmeritveni dokument, ki ga sprejme uprava in ki določa natančna merila v zvezi z odobritvijo dodatnih zvišanj plače za uslužbence, glede na svojo naravo in področje uporabe pomeni splošni akt v zvezi z osebnimi prejemki uslužbencev in torej zanj velja obveznost posvetovanja, ki izhaja iz členov 45 in 46 navedenih pogojev za zaposlitev. Na podlagi teh določb se mora Evropska centralna banka posvetovati z odborom uslužbencev pred sprejetjem navedenega dokumenta, sicer je ta nezakonit.

(Glej točko 47 in točke od 51 do 53.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 20. november 2003, Cerafogli in Poloni proti ECB, T‑63/02, Recueil, str. II‑4929, točka 21.

2.      Posvetovanje z odborom uslužbencev na podlagi člena 46 Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki vključuje samo pravico do zaslišanja. Zato je to ena od najskromnejših oblik udeležbe pri odločanju, ker v nobenem primeru ne pomeni obveznosti za upravo, da sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pripombami, ki jih odbor za uslužbence oblikuje v  okviru posvetovanja z njim. Uprava mora to obveznost, da ne bi škodovala polnemu učinku obveznosti posvetovanja, upoštevati vsakokrat, ko bi lahko posvetovanje z odborom uslužbencev vplivalo na vsebino akta, ki bo sprejet.

Poleg tega je treba obseg obveznosti posvetovanja z odborom uslužbencev, kot ga je uvedel zakonodajalec, presoditi glede na njegove cilje. Po eni strani naj bi se s tem posvetovanjem vsem uslužbencem v okviru tega odbora, ki zastopa njihove skupne interese, ponudila možnost, da izrazijo mnenje pred sprejetjem ali spremembo splošnih aktov, ki jih zadevajo. Po drugi strani je ta obveznost v interesu različnih članov osebja in tudi uprave, ker lahko omeji to, da bi vsak član osebja z individualnim upravnim postopkom uveljavljal obstoj morebitnih napak. S tem je tako posvetovanje, s katerim se lahko prepreči vložitev niza posamičnih zahtev, ki se nanašajo na isti očitek, tudi v skladu z načelom dobrega upravljanja.

(Glej točki 49 in 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 6. marec 2001, Dunnett in drugi proti EIB, T‑192/99, Recueil, str. II‑813, točka 90.

3.      Razglasitev ničnosti nezakonitega akta je lahko sama po sebi primerno in načeloma zadostno povračilo nepremoženjske škode, ki jo je ta akt lahko povzročil, razen če tožeča stranka dokaže, da je utrpela nepremoženjsko škodo, ki jo je mogoče ločiti od nezakonitosti, na kateri temelji razglasitev ničnosti, in je ni mogoče v celoti povrniti s to razglasitvijo ničnosti.

(Glej točko 75.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 6. junij 2006, Girardot proti Komisiji, T‑10/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑129 in II‑A‑2‑609, točka 131 in navedena sodna praksa.