Language of document :

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 9. februarja 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Handelsgericht Wien - Avstrija) - Martin Luksan proti Petrusu van der Letu

(Zadeva C-277/10)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Približevanje zakonodaj - Intelektualna lastnina - Avtorska pravica in sorodne pravice - Direktive 93/83/EGS, 2001/29/ES, 2006/115/ES in 2006/116/ES - Pogodbena delitev pravic izkoriščanja kinematografskega dela med glavnim režiserjem in producentom dela - Nacionalna ureditev, v skladu s katero ima po samem zakonu vse te pravice izključno producent filma - Možnost odstopanja od tega pravila z dogovorom med strankama - Posledična pravica do nadomestila)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Handelsgericht Wien

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Martin Luksan

Tožena stranka: Petrus van der Let

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Handelsgericht Wien - Razlaga členov 2(2), (5) in (6) in 4 Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 120), členov 1(5) in 2 Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 134), členov 2, 3 in 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230), in člena 2(1) Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L 372, str. 12) - Pogodbena delitev pravic izkoriščanja kinematografskega dela med avtorjem in producentom dela - Nacionalna ureditev, v skladu s katero ima vse te pravice producent

Izrek

Določbe členov 1 in 2 Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo ter člena 2 in 3 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi v povezavi s členoma 2 in 3 Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine in s členom 2 Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic je treba razlagati tako, da pravice izkoriščanja kinematografskega dela, kot so te v postopku v glavni stvari (pravica reproduciranja, pravica radiodifuznega oddajanja po satelitu in druge pravice priobčitve javnosti v obliki dajanja na voljo javnosti), po samem pravu, neposredno in originarno, pripadajo glavnemu režiserju. Zato je treba te določbe razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, v kateri so zadevne pravice izkoriščanja po samem zakonu in izključno podeljene producentu zadevnega dela.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da državam članicam daje možnost, da določijo domnevo o prenosu pravic izkoriščanja kinematografskega dela, kot so te, na katere se nanaša postopek v glavni stvari (pravica radiodifuznega oddajanja po satelitu, pravica reproduciranja in druge pravice priobčitve javnosti v obliki dajanja na voljo javnosti), na producenta kinematografskega dela, če taka domneva ni neizpodbojna, tako da zaradi nje glavni režiser zadevnega dela glede tega ne bi mogel skleniti drugačnega dogovora.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da ima glavni režiser kot avtor kinematografskega dela po samem pravu, neposredno in originarno, pravico do pravičnega nadomestila iz naslova izjeme "privatnega razmnoževanja", ki je določeno v členu 5(2)(b) Direktive 2001/29.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da državam članicam ne daje možnosti, da določijo domnevo prenosa pravice do pravičnega nadomestila, ki pripada glavnemu režiserju kinematografskega dela, na producenta zadevnega dela, ne glede na to, ali je ta domneva neizpodbojna ali je od nje mogoče odstopiti.

____________

1 - UL C 246, 11.9.2010.