Language of document : ECLI:EU:F:2011:40

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 13. aprila 2011

Zadeva F‑73/09

Viktor Sukup

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Osebni prejemki in nadomestila – Otroški dodatek – Dodatek za šolanje – Dodelitev za nazaj“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero V. Sukup v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, da mu z učinkom za nazaj ni mogoče dodeliti otroškega dodatka in dodatka za šolanje.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Akt, ki ga je mogoče objektivno šteti za dokončno odločbo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(1))

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Otroški dodatek in dodatek za šolanje – Izplačilo za nazaj – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člena 2 in 3)

3.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Otroški dodatek in dodatek za šolanje – Izplačilo za nazaj po določitvi pravic uradnika za zadevno obdobje s prejšnjo negativno odločbo – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člena 2 in 3)

4.      Uradniki – Upravni akti – Retroaktivnost – Pogoji

5.      Uradniki – Pravno sredstvo – Zahteva v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov – Zahteva za izplačilo dodatkov za nazaj – Spoštovanje razumnega roka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(1))

1.      Čeprav se namerava negativno stališče, ki ga uprava sprejme na zahtevo uradnika v zvezi z možnostjo izplačila dodatka za nazaj, če bi ga zahteval, izvršiti šele pozneje, je zanj mogoče šteti, da določa načelo neizplačila dodatka za nazaj. Zato se zdi, kot da posega v položaj navedenega uradnika, ne da bi bilo med drugim treba določiti, ali je treba njegovo zahtevo šteti za zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov ali le za zahtevo za informacije.

(Glej točko 42.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. februar 1979, Deshormes proti Komisiji, 17/78, točke od 9 do 12.

2.      Čeprav Kadrovski predpisi izrecno ne določajo možnosti izplačila otroškega dodatka in dodatka za šolanje za nazaj, iz nobene določbe v njih ne izhaja, da uradnik, čigar položaj bi izpolnjeval pogoje Kadrovskih predpisov za upravičenost do zadevnih dodatkov, ne bi mogel zahtevati njihovega izplačila za pretekla obdobja niti da bi lahko uprava navedeno zahtevo zavrnila že samo zato, ker bi imela učinek za nazaj. Pri takem izplačilu bi bile namreč le izpeljane posledice pravic, ki so nastale takrat, ko je položaj uradnika izpolnjeval zahteve Kadrovskih predpisov, kar je bilo pred datumom, ko je uradnik vložil zahtevo za izplačilo zadevnih dajatev. Zato s Kadrovskimi predpisi možnost za izplačilo za nazaj načeloma ni izključena.

(Glej točko 59.)

3.      Kadrovski predpisi izrecno ne določajo, da bi imel uradnik pravico do povračila otroškega dodatka ali dodatka za šolanje za nazaj, če so bile njegove pravice za zadevno obdobje določene s prejšnjo negativno odločbo.

Kadar torej uprava sprejme odločbo o nedodelitvi otroškega dodatka ali dodatka za šolanje uradniku, njegove pravice določa ta odločba, dokler je veljavna. Uradnik zato ne more prejeti izplačila dodatkov, ki ustreza preteklim obdobjem, za katera so njegove pravice določene z navedeno odločbo.

(Glej točki 64 in 65.)

4.      Odločba, ki je iz praktičnih razlogov ni mogoče sprejeti na dan uradnikovega nastopa službe, ima nujno učinek za nazaj, zato da bi se njegov upravni položaj določil od nastopa službe.

Tak učinek za nazaj, ki ne posega v nobeno prej pridobljeno pravico uradnika, se ne zdi nezakonit, kadar se odločba sprejme in predloži zadevni osebi v dovolj kratkem roku od nastopa službe, da se lahko zdi utemeljen z navedenimi praktičnimi razlogi.

(Glej točki 70 in 71.)

5.      Za uradnika, ki ni dokazal, da se je znašel v izjemnem položaju iz razlogov, za katere ni mogel biti odgovoren in ki mu preprečujejo, da bi za uveljavljanje ali vsaj ohranitev pravic v zvezi z dodatki v razumnem roku vložil zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, ni mogoče šteti, da je zahtevo vložil v razumnem roku, če je obdobje, ki je preteklo od takrat, ko bi lahko zadevna oseba obvestila upravo o težavah, na katere je naletela, do takrat, ko jo je dejansko seznanila s svojim položajem, daljše od časa, potrebnega za pripravo navedene zahteve in njene predložitve upravi.

Ker ni razumnega roka za predložitev navedene zahteve, upravi nikakor ni mogoče očitati, da nasprotuje izplačilu zadevnih dodatkov za nazaj, ne le od uradnikovega nastopa službe, temveč tudi od takrat, ko je bil ugotovljen obstoj navedenih težav.

(Glej točke od 83 do 85.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 29. april 2002, Hilden proti Komisiji, T‑70/98, točka 42.