Pritožba, ki jo je 8. maja 2012 Land Burgenland vložila zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08, Land Burgenland in Republika Avstrija proti Evropski komisiji
(Zadeva C-214/12 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Land Burgenland (zastopniki: U. Soltész in P. Melcher, odvetnika, skupaj z A. Eggerjem, odvetnikom)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Republika Avstrija
Predlogi
Pritožnica predlaga:
sodba splošnega sodišča z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08 naj se razveljavi;
dokončno naj se odloči o sporu in za nično razglasi Odločbo Komisije 2008/719/ES z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči Avstrije št. C 56/06 (nekdanja NN 77/2006) za privatizacijo Bank Burgenland (UL L 239, str. 32) ter Komisiji naloži stroške pred Splošnim sodiščem in Sodiščem;
podredno, glede drugega predloga, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da to odloči v skladu s pravno presojo sodbe Sodišča ter pridrži odločitev o stroških.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica s pritožbo izpodbija sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice zoper Odločbo Komisije 2008/719/ES z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči Avstrije za privatizacijo Bank Burgenland.
Pritožnica navaja štiri pritožbene razloge:
1. Splošno sodišče je kršilo pravico biti slišan, ker ni presodilo bistvenega dela osmega tožbenega razloga
Pritožnica je navajala, z argumentom, ki ni bil preučen, da je Komisija v izpodbijani odločbi upoštevala samo prednost, povezano z dodatnimi obveznicami v vrednosti 380 milijonov EUR, ni pa upoštevala prednosti, povezane z dodatnimi obveznicami v vrednosti 320 milijonov EUR in je tako povzročila izginotje vsakršnega elementa pomoči pri prodaji banke Bank Burgenland zavarovalnici Grazer Wechselseitige Versicherung.
Splošno sodišče tega argumenta ni preučilo, čeprav je pritožnica glede tega znova izrecno usmerila pozornost Splošnega sodišča v pripombah na poročilo z obravnave.
2. Kršitev člena 107(1) PDEU, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da dejstvo, da Komisija ni upoštevala tveganj za Land Burgenland, povezanih z garancijo za izpolnjevanje obveznosti, ki je namenjena javnim posojilnim ustanovam (Ausfallhaftung), ne pomeni kršitve
Splošno sodišče se je tudi napačno opiralo na sodno prakso, ki v obravnavani zadevi ni uporabljiva, ali, če se uporablja vsaj načeloma, ni v skladu s preudarki Splošnega sodišča.
Splošno sodišče poleg tega ni upoštevalo drugih sodnih precedensov, ki so v nasprotju z njegovimi trditvami.
Nazadnje, Splošno sodišče je napačno menilo, da tveganja, povezanja z Ausfallhaftung ni treba upoštevati, čeprav je Ausfallhaftung obstoječa pomoč in torej zakonita.
3. Kršitev člena 170(1) PDEU, ker je Splošno sodišče ugotovilo, da se je Komisija za določitev tržne vrednosti Bank Burgenland pravilno oprla na ponudbo konzorcija.
Splošno sodišče je napačno štelo, da metoda, ki jo je izbrala in uporabila Komisija za določitev tržne vrednosti Bank Burgenland, ni očitno napačna.
Splošno sodišče je poleg tega štelo, da je bil razpisni postopek za prodajo Bank Burgenland brezpogojen, v nasprotju z jasnimi ugotovitvami Komisije in se brez preverb oprlo na napačno ugotovitev Komisije, v skladu s katero "pomanjkljivi" pogoji niso vplivali na višino ponudb.
Poleg tega je Splošno sodišče menilo, da Komisija ni storila napake s tem, da se je oprla na ponudbo konzorcija kljub temu, da je bila očitno nesorazmerna, medtem ko je ugotovitev te nesorazmernosti temeljila na dejstvu, da Ausfallhaftung ni bila potrebna in da tveganj, povezanih s to odgovornostjo ni treba upoštevati.
4. Kršitev člena 107(1) PDEU ker je Splošno sodišče ugotovilo, da Komisija s tem, da je ugotovila, da niti rezultat niti trajanje postopka pred nadzornim organom za finančne trge (v nadaljevanju: FMA) nista upravičila prodaje banke Bank Burgenland zavarovalnici Grazer Wechselseitige Versicherung, ni storila napake
Splošno sodišče je štelo, da Komisija ni storila napake s tem, da je ugotovila neobstoj elementov, ki kažejo na to, da je FMA zavrnila nakup s strani konzorcija, čeprav je napačno menila, da podatki, ki jih je predložila pritožnica glede postopka odobritve pri FMA niso bili upoštevni in jih ta ni upošteval.
Poleg tega Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da ni izgledalo, da bi trajanje postopka pred FMA močno ogrozilo možnosti za privatizacijo Bank Burgenland, ni upoštevalo konkretnih dokazov, ki jih je predložila pritožnica.
Nazadnje, Splošno sodišče naj bi uporabilo napačno merilo nadzora.
____________