Language of document : ECLI:EU:F:2012:129

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 18. septembra 2012

Zadeva F‑96/09

Eva Cuallado Martorell

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Nepripustitev k opravljanju ustnega preizkusa po rezultatih, doseženih na pisnih preizkusih – Zahteve za ponovni pregled – Posebna pravica kandidatov, da dostopajo do nekaterih informacij, ki se nanašajo nanje – Predmet in obseg – Pravica do dostopa do popravljenih pisnih preizkusov – Neobstoj“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero E. Cuallado Martorell v bistvu predlaga razglasitev ničnosti, prvič, odločbe natečajne komisije natečaja EPSO/AD/130/08, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO), o njeni nepripustitvi k opravljanju ustnega preizkusa in, drugič, odločb o nepredložitvi njenih popravljenih pisnih preizkusov in posamičnega ocenjevalnega lista za navedene preizkuse.

Odločitev: Tožba se zavrne. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Razpis natečaja – Vzpostavitev pravice do dostopa do nekaterih informacij za neizbrane kandidate – Nespoštovanje te pravice s strani Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) – Nepravilno ravnanje organa, ki povzroči odgovornost uprave

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 41, 42 in 47)

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Pogoji obličnosti – Zadostna izrecnost

(Kadrovski predpisi, člen 90(2))

3.      Uradniki – Evropska unija – Institucije – Pravica javnosti, da dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Dostop do preizkusov, opravljenih v okviru natečaja za zaposlitev uradnikov Unije – Upoštevanje pogojev iz Kadrovskih predpisov – Obveznost predložitve popravljenih pisnih preizkusov neizbranim kandidatom – Neobstoj – Spoštovanje tajnosti dela natečajne komisije

(Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 6; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

4.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Zavrnitev prijave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela

(Kadrovski predpisi, člen 25; Priloga III, člen 6)

5.      Uradniki – Sodni postopek – Stroški – Naložitev – Upoštevanje zahtev pravičnosti – Naložitev plačila stroškov uspeli stranki

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 87(1) in (2) ter 88)

1.      Na podlagi razpisa natečaja se neizbranim kandidatom priznava posebna pravica dostopa do nekaterih informacij, ki se neposredno in posamično nanašajo nanje, v skladu s katero lahko prejmejo informacije in dokumente, da bi lahko sprejeli utemeljeno odločitev glede koristnosti izpodbijanja ali neizpodbijanja odločbe o njihovi izločitvi iz natečaja, pri čemer je strogo spoštovanje te pravice kandidatov s strani Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) v zvezi z vsebino te pravice in tudi rokom za odgovor izraz dolžnosti, ki izhajajo iz načela dobrega upravljanja, pravice javnosti do dostopa do dokumentov in pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členi 41, 42 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi nespoštovanje te posebne pravice s strani urada EPSO lahko ne le povzročilo, da izločeni kandidati vložijo tožbe ali pritožbe, ne da bi imeli na voljo zadostne podatke, temveč lahko pomeni tudi nepravilno ravnanje organa, zaradi katerega ima kandidat, če je to primerno, pravico do odškodnine.

(Glej točke od 46 do 48.)

2.      Pritožba nima predpisane posebne oblike. Zadostuje, da jasno in natančno izraža željo vlagatelja, da izpodbija odločbo, sprejeto v zvezi z njim. Poleg tega mora upravni organ pritožbe presojati široko in torej za to, da jih šteje za pritožbe v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, zadostuje, da je bil pred tem v okviru upravnega postopka naveden pritožbeni razlog, in sicer dovolj jasno, da se je lahko organ, pristojen za imenovanja, seznanil z očitki zadevne osebe zoper izpodbijano odločbo.

Vendar ostaja dejstvo, da je treba zadevnemu organu omogočiti dovolj natančno seznanitev s trditvami zadevne osebe zoper upravno odločbo, saj je cilj predhodnega postopka mirna rešitev spora, ki nastane ob pritožbi. Zato mora pritožba vsekakor vsebovati razloge in trditve zoper upravno odločbo, zoper katero je vložena.

(Glej točki 60 in 61.)

Napotitev na:

Sodišče: 31. maj 1988, Rousseau proti Računskemu sodišču, 167/86, točka 8; 14. julij 1988, Aldinger in Virgili proti Parlamentu, 23/87 in 24/87, točka 13;

Sodišče prve stopnje: 7. marec 1996, Williams proti Računskemu sodišču, T‑146/94, točka 44; 13. januar 1998, Volger proti Parlamentu, T‑176/96, točka 65; 16. februar 2005, Reggimenti proti Parlamentu, T‑354/03, točka 43.

3.      Kar zadeva dostop kandidatov na natečajih do njihovih pisnih preizkusov in ocenjevalnih listov natečajne komisije za navedene preizkuse, je člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom posebna določba, ki odstopa od splošnih pravil Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, saj ureja dostop do posebnih vrst dokumentov. Ta določba, v skladu s katero je delo natečajne komisije tajno, preprečuje razkritje stališč članov natečajnih komisij in vseh elementov, ki so jih obravnavali pri posamični ali primerjalni presoji kandidatov. Ker se torej ne uporablja pravica do dostopa do dokumentov iz Uredbe št. 1049/2001, člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) ne zavezuje k predložitvi popravljenih pisnih preizkusov kandidatom.

Kadar torej institucija Unije kandidatu ne želi predložiti njegovega popravljenega pisnega preizkusa, se ta za izpodbijanje uporabe člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom ne more veljavno sklicevati na pojem preglednosti.

Vendar ostaja dejstvo, da ima člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom svoj cilj, upravičen z razlogi javnega interesa, in se posebej nanaša na dostop do dela natečajne komisije. Čeprav se z razpisom natečaja neizbranim kandidatom priznava posebna pravica, da dostopajo do informacij glede svoje udeležbe na natečaju, ta pravica ni niti absolutna niti neomejena, temveč jim daje pravico, da prejmejo kopijo svojega pisnega preizkusa in posamični ocenjevalni list za svoj pisni preizkus z ocenami natečajne komisije.

(Glej točke 81, 84, 85, 95, 96 in 99.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 1996, Parlament proti Innamoratiju, C‑254/95 P, točka 24;

Sodišče prve stopnje: 27. marec 2003, Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, T‑33/00, točka 44; 5. april 2005, Hendrickx proti Svetu, T‑376/03, točka 56; 14. julij 2005, Le Voci proti Svetu, T‑371/03, točka 124.

4.      Namen obveznosti obrazložitve odločbe, ki ima negativne posledice, je po eni strani zadevni osebi dati potrebne podatke za ugotovitev, ali je odločba utemeljena ali ne, in po drugi strani omogočiti sodni nadzor nad to odločbo. Kar zadeva odločbe, ki jih sprejme natečajna komisija, mora biti ta obveznost v skladu s spoštovanjem tajnosti, ki velja za njeno delo na podlagi člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom. Obveznost obrazložitve odločb natečajne komisije mora v teh okoliščinah upoštevati naravo zadevnega dela, ki na splošno vključuje najmanj dve ločeni fazi, in sicer, prvič, preučitev prijav, da se izberejo kandidati, ki bodo pripuščeni k udeležbi na natečaju, in, drugič, preučitev sposobnosti kandidatov za prosto delovno mesto, da se sestavi seznam primernih kandidatov. Druga faza dela natečajne komisije je predvsem primerjalna, zato zanjo velja tajnost, ki je značilna za to delo. Merila za popravljanje, ki jih natečajna komisija sprejme pred preizkusi, so sestavni del primerjalne presoje uspešnosti kandidatov, ki jo opravi komisija. Za ta merila torej enako velja tajnost posvetovanj kot za presoje natečajne komisije. Primerjalna presoja, ki jo opravi natečajna komisija, je izražena v ocenah, ki jih komisija da kandidatom. Ob upoštevanju tajnosti, ki velja za delo natečajne komisije, je sporočanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, zadostna obrazložitev odločb natečajne komisije, ni pa ji treba natančneje navesti odgovorov kandidatov, ki so bili ocenjeni kot nezadostni, ali pojasniti, zakaj so bili ti odgovori ocenjeni kot nezadostni.

(Glej točko 88.)

Napotitev na:

Sodišče: zgoraj navedena sodba Parlament proti Innamoratiju, točke od 23 do 31;

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Martínez Páramo in drugi proti Komisiji, točke od 43 do 52;

Sodišče za uslužbence: 30. april 2008, Dragoman proti Komisiji, F‑16/07, točka 63.

5.      V skladu s členom 87(1) Poslovnika Sodišča za uslužbence se, ob upoštevanju drugih določb naslova II, poglavje 8, navedenega poslovnika, neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Vendar se lahko v skladu s členom 88 navedenega poslovnika stranki, čeprav je uspela, naloži delno ali celotno plačilo stroškov, če naj bi bilo to upravičeno zaradi njenega ravnanja, zlasti če je ta stranka nasprotni stranki povzročila stroške brez razloga ali iz nagajivosti.

V primeru, ko Evropski urad za izbor osebja (EPSO) ne izpolni obveznosti iz razpisa natečaja, da je treba kandidatu, ki to zahteva ter nato vloži pritožbo in zatem še tožbo, poslati dodatne informacije glede njegove udeležbe na natečaju, je treba uporabiti navedeni člen 88. Čeprav s tega vidika zahtevane informacije niso bile nepogrešljive za pripravo pritožbe, ni mogoče izključiti možnosti, da bi tožeča stranka lahko, če bi jih imela na voljo pravočasno, bolje pripravila svojo pritožbo in tožbo ali celo ne bi vložila pravnih sredstev.

(Glej točki 111 in 112.)