Language of document : ECLI:EU:F:2012:187

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 12. decembra 2012

Zadeva F‑77/11

Kris Van Neyghem

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2007 – Zavrnitev napredovanja – Razglasitev ničnosti – Izvedbeni ukrepi – Nova primerjalna ocena uspešnosti“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero K. Van Neyghem v bistvu predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bilo zavrnjeno njegovo napredovanje v naziv 7 funkcionalne skupine asistentov (AST) v napredovalnem obdobju 2007, ki jo je Svet Evropske unije sprejel 1. oktobra 2010 po novi primerjalni oceni uspešnosti, opravljeni zaradi izvršitve sodbe Sodišča za uslužbence z dne 5. maja 2010 v zadevi Bouillez in drugi proti Svetu, F‑53/08 (v nadaljevanju: sodba z dne 5. maja 2010), ter po drugi strani, povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, ki jo je zaradi tega domnevno utrpel.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Svet nosi svoje stroške in četrtino stroškov K. Van Neyghema. Tožeča stranka nosi tri četrtine svojih stroškov.

Povzetek

Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

Organ, pristojen za imenovanja, ima pri primerjalni oceni uspešnosti, ki se upošteva v odločbi o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Uprava ima široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku zlasti v zvezi s pomenom, ki ga pripiše vsakemu od treh meril iz člena 45(1) Kadrovskih predpisov, ker določbe tega člena ne izključujejo možnosti tehtanja teh meril.

Široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima organ, pristojen za imenovanja, pa je omejeno s tem, da je treba to oceno opraviti skrbno in nepristransko, v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja. V praksi je treba to oceno opraviti na enaki podlagi ter na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij.

V zvezi s tem mora biti nadzor sodišča omejen na vprašanje, ali je uprava glede na načine in sredstva, na podlagi katerih je lahko sprejela oceno, ostala v nespornih mejah in ni očitno napačno uporabila svojega pooblastila.

(Glej točke od 38 do 41.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, točka 52 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: 24. marec 2011, Canga Fano proti Svetu, F‑104/09, točka 68, predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑281/11 P; 28. september 2011, AC proti Svetu, F‑9/10, točka 14.