Language of document : ECLI:EU:F:2013:131

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 16. septembra 2013

Zadeva F‑46/12

Dagmar Höpcke

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Splošni javni natečaj – Razpis javnega natečaja EPSO/AST/111/10 – Neuvrstitev na rezervni seznam – Navodilo za sestavo besedila v najkrajši predpisani dolžini – Neupoštevanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE na podlagi njenega člena 106a, s katero D. Höpcke predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije EPSO/AST/111/10 z dne 8. avgusta 2011 o njeni neuvrstitvi na rezervni seznam.

Odločitev:      Tožba se zavrne. D. Höpcke nosi svoje stroške in se ji naloži plačilo stroškov, ki so nastali Evropski komisiji.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Komisija za izbiro kandidatov – Zavrnitev prijave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 25; Priloga III, člen 6)

2.      Uradniki – Natečaj – Podrobna pravila in vsebina preizkusov – Diskrecijska pravica komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III)

3.      Uradniki – Natečaj – Podrobna pravila in vsebina preizkusov – Metode popravljanja – Diskrecijska pravica komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III)

1.      Namen obveznosti obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, je po eni strani zadevni osebi dati potrebne podatke za ugotovitev, ali je odločba utemeljena ali ne, in po drugi strani omogočiti sodni nadzor nad to odločbo. Kar zadeva odločbe, ki jih sprejme natečajna komisija, mora biti ta obveznost v skladu s spoštovanjem tajnosti, ki velja za njeno delo na podlagi člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom.

Ob upoštevanju tajnosti, ki velja za delo natečajne komisije, je sporočanje ocen, doseženih na različnih preizkusih, zadostna obrazložitev odločb natečajne komisije. Poleg tega natečajna komisija, glede na svojo široko diskrecijsko pravico za oceno rezultatov preizkusov, pri obrazložitvi neuspeha kandidata pri preverjanju ni zavezana podrobneje navesti odgovorov kandidata, ki so bili ocenjeni za nezadostne, ali obrazložiti, zakaj so bili ti odgovori ocenjeni za nezadostne. Komisija lahko tako upravičeno izrazi mnenja o rezultatih kandidata na splošnih preizkusih, ne da bi to storila za posebne preizkuse.

(Glej točke 37, 38, 40 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 1996, Parlament proti Innamorati, C‑254/95 P, točke od 21 do 31;

Sodišče prve stopnje: 14. julij 1995, Pimley-Smith proti Komisiji, T‑291/94, točki 63 in 64; 19. februar 2004, Konstantopoulou proti Sodišču, T‑19/03, točka 34;

Sodišče za uslužbence: 30. april 2008, Dragoman proti Komisiji, F‑16/07, točka 63 in navedena sodna praksa.

2.      Komisija ima široko diskrecijsko pravico v zvezi s podrobnimi pravili in vsebino preizkusov na natečaju. Sodišče Unije lahko zato podrobna pravila preizkusa preveri le, če je to potrebno za zagotovitev enakega obravnavanja kandidatov in objektivne izbire med njimi. Naloga sodišča prav tako ni preveriti podrobne vsebine preizkusa, razen če to izhaja iz okvira, navedenega v obvestilu o natečaju, ali pa ni združljivo z nameni preizkusa ali natečaja.

Namen navodila komisije o najmanjšem številu vrstic pri enem od preizkusov natečaja, ki velja za vse kandidate in katerega cilj je na eni strani kandidatom zagotoviti enake pogoje pri opravljanju preizkusa, na drugi pa popravljavcem omogočiti enotno uporabo objektivnih meril pri primerljivih delih, je zagotoviti enako obravnavanje kandidatov.

Te ugotovitve ne more ovreči argument, da komisija ne pojasni, kakšna naj bo pisava in velikost črk, saj oblika besedila glede pisave in velikosti črk, ki jo komisija namesti na računalnikih, ki so na razpolago kandidatom natečaja, ustreza standardnemu besedilu, oblikovanemu na enak način za vse kandidate. Če kdo od njih spremeni konfiguracijo, to komisija zlahka ugotovi. V teh okoliščinah je treba razumeti, da je konfiguracija računalnikov zavezujoča, da komisiji ni treba dajati navodil glede pisave in velikosti črk, ki naj se uporabi, in da kandidati te konfiguracije ne smejo spreminjati, sicer grozi sankcija.

Te ugotovitve ne more ovreči niti argument, da komisija ne navaja števila razmikov in preskokov vrstic, ki naj se upoštevajo, kajti glede na to, da je namen zadevnega preizkusa oceniti znanje pravopisa, skladnje in slovnice, se mora vsak kandidati prepričati, da je njegovo besedilo dovolj dolgo in da zajema vsaj najmanjše število predpisanih vrstic. Vsak kandidat mora poskrbeti, da se razmaki in preskoki vrstic ne uporabijo samovoljno, tako da bi umetno povečali število vrstic, ampak morajo ustrezati potrebam oblikovanja in upoštevati skladnost besedila. Natečajna komisija mora tako pri preverjanju, ali so kandidati upoštevali navodila o najmanjšem številu vrstic, preveriti tudi razmake in preskoke vrstic, ki jih je uporabil kandidat, ob upoštevanju meril za popravljanje, ki jih je določila pred preizkusi in za katere velja tajnost posvetovanj.

(Glej točke od 63 do 67.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena Konstantopoulou proti Sodišču, točka 48;

Sodišče za uslužbence: 28. marec 2012, Marsili proti Komisiji, F‑19/10, točka 20.

3.      Pri natečajih lahko sodišče Unije metode popravljanja, ki jih izbere komisija na podlagi svoje široke diskrecijske pravic, pregleda le, če je to potrebno za zagotovitev enakega obravnavanja kandidatov in objektivnosti pri izbiri med njimi.

(Glej točko 76.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena Konstantopoulou proti Sodišču, točka 60; 26. januar 2005, Roccato proti Komisiji, T‑267/03, točka 49.