Language of document : ECLI:EU:F:2013:129

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 16. septembra 2013

Združeni zadevi F‑20/12 in F‑43/12

Barbara Wurster

proti

Evropskemu inštitutu za enakost spolov (EIGE)

„Javni uslužbenci – Zaposleni EIGE – Začasni uslužbenec – Postopek presoje vodstvenih sposobnosti uslužbencev EIGE, ki so bili no novo zaposleni na srednjih vodstvenih delovnih mestih – Prerazporeditev na nevodstveno delovno mesto – Pravica do izjave – Področje uporabe zakona – Upoštevanje po uradni dolžnosti – Sprememba obrazložitve, ki jo sodišče izvede po uradni dolžnosti“

Predmet:      Tožbi, vloženi na podlagi člena 270 PDEU, in sicer pod opravilnima številkama F‑20/12 (v nadaljevanju: tožba F‑20/12) in F‑43/12 (v nadaljevanju: tožba F‑43/12), s katerima B. Wurster v bistvu predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe direktorice Evropskega inštituta za enakost spolov (v nadaljevanju: EIGE) z dne 8. septembra 2011 o njeni prerazporeditvi na delovno mesto vodje skupine v centru za vire in dokumentacijo od 1. oktobra 2011, drugič, razglasitev ničnosti odločbe direktorice EIGE (v nadaljevnaju: direktorica) z dne 12. januarja 2012, s katero ji ni bil odobren dodatek za vodenje za obdobje od 1. junija 2010 do 30. septembra 2011, in tretjič, izplačilo dodatka za vodenje za obdobje od 1. junija 2010 do 30. septembra 2011, skupaj z zamudnimi obrestmi, izračunanimi na podlagi obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka (ECB) določa za operacije refinanciranja, povečanimi za dve odstotni točki.

Odločitev:      Odločba direktorice Evropskega inštituta za enakost spolov z dne 8. septembra 2011 o prerazporeditvi B. Wurster ne delovno mesto vodje skupine v centru za vire in dokumentacijo se razglasi za nično. V preostalem se tožbi zavrneta. Evropski inštitut za enakost spolov nosi svoje stroške in se mu naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasila B. Wurster.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Pravni interes – Presoja ob vložitvi tožbe – Tožba, ki ohrani svoj predmet kljub odstopu tožeče stranke po vložitvi – Ohranitev pravnega interesa

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Tožbe uradnikov – Neomejena sodna pristojnost – Priznavanje pravice do dodatka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))

3.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Ocena – Poročilo o presoji vodstvenih sposobnosti – Priprava – Obveznost ustrezega zaslišanja zadevne osebe – Obseg

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 14)

4.      Pravo Evropske unije – Načela – Višja sila – Pojem – Poletni dopust – Izključitev

5.      Tožbe uradnikov – Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona – Ugotovitev po uradni dolžnosti

6.      Akti institucij – Časovna veljavnost – Retroaktivnost materialnopravnega pravila – Pogoji

7.      Tožbe uradnikov – Pravni interes – Tožbeni razlog, ki se nanaša na bistveno kršitev postopka – Vezana pristojnost uprave – Brezpredmeten tožbeni razlog

(Kadrovski predpisi, člen 91)

1.      Pogoji dopustnosti tožbe, zlasti obstoj pravnega interesa in spoštovanje členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, so absolutne procesne predpostavke, ki jih mora sodišče preveriti po uradni dolžnosti. Pravni interes se presodi ob vložitvi tožbe tožeče stranke, in ne ob odločanju Sodišča za uslužbence.

Zaradi okoliščine, da je začasni uslužbenec po vložitvi tožbe odstopil, se lahko res postavlja vprašanje, ali je tožba postala brezpredmetna, toda kadar tožba izgubi svoj predmet, zgolj ta okoliščina ne pomeni, da mora sodišče Unije razglasiti ustavitev postopka zaradi neobstoja predmeta. Tudi v primeru ustavitve postopka mora namreč sodišče odločiti o stroških, kar je odvisno zlasti od tega, ali je bila tožba ob vložitvi utemeljena.

(Glej točke od 55 do 57.)

Napotitev na:

Sodišče: 29. junij 2000, Politi proti Evropski fundaciji za usposabljanje, C‑154/99 P, točka 15; 7. junij 2007, Wunenburger proti Komisiji, C‑362/05 P, točka 47;

Sodišče za uslužbence: 23. oktober 2012, Strack proti Komisiji, F‑44/05 RENV, točka 97.

2.      V skladu s členom 91(1), zadnja poved, Kadrovskih predpisov ima Sodišče za uslužbence neomejeno pristojnost za odločanje o sporih finančne narave. Ta neomejena pristojnost Sodišču za uslužbence dovoljuje, da prizna obstoj pravice do dodatkov.

V zvezi s tem mora po analogiji z odškodninskimi zahtevki oseba, ki Sodišču za uslužbence predlaga, naj ji prizna tako pravico, zaradi nezakonitosti odločbe, zaradi katere je uprava zavrnila izplačilo spornega dodatka tej osebi, sprožiti predhodni postopek tako, da vloži pritožbo v roku treh mesecev od obvestila ali seznanitve s to odločbo, in sicer tudi če ne predlaga razglasitve ničnosti tega akta.

(Glej točki 61 in 63.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 30. november 1993, Vienne proti Parlamentu, T‑15/93, točka 41; 19. junij 2007, Asturias Cuerno proti Komisiji, T‑473/04, točka 23 in navedena sodna praksa.

3.      Vsaka oseba, o kateri je izdano ocenjevalno poročilo, ki ima lahko posledice za njeno kariero, mora imeti možnost, da predloži stališča preden to poročilo postane dokončno, in sicer tudi če ni nobene izrecne določbe o tem. Enako velja za poročilo o presoji vodstvenih sposobnosti začasnega uslužbenca, ki se izda na podlagi notranjih določb agencije Unije.

V zvezi s tem okoliščina, da je zadevna oseba prišla na razgovor v okviru postopka, določenega v členu 14 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ne pomeni, da agenciji ni treba omogočiti razgovora v okviru postopka presoje vodstvenih sposobnosti. Posredovanje dokumenta v zvezi s tem ne more nadomestiti razgovora. Namen postopka, določenega v navedenem členu 14, je namreč presoditi sposobnost zadevne osebe za opravljanje nalog, ki jih vključuje delovno mesto, ter njegovo učinkovitost in vedenje pri delu, ki mora biti dodeljeno v celoti, namen postopka presoje vodstvenih sposobnosti pa je le preveriti vodstvene sposobnosti zadevne osebe.

Za to, da kršitev postopka povzroči razglasitev ničnosti akta, je poleg tega potrebno, da bi bil izid lahko drugačen, če te kršitve ne bi bilo. Ta pogoj je izpolnjen v primeru poročila o presoji vodstvenih sposbnosti, ker je to poročilo utemeljeno s subjektivnimi presojami, ki so že po naravi take, da jih je mogoče spremeniti.

(Glej točke 75, 77 do 79 in 82.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, združene zadeve T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, točka 156; 25. oktober 2006, Carius proti Komisiji, T‑173/04, točka 71; 25. oktober 2007, Lo Giudice proti Komisiji, T‑27/05, točka 49;

Sodišče za uslužbence: 13. september 2011, Nastvogel proti Svetu, F‑4/10, točki 90 in 94.

4.      Za višjo silo so potrebni trije pogoji, in sicer zunanji vzrok, nepričakovanost in neodvrnljivost tega dogodka, kar poletni dopust ni.

(Glej točko 80.)

5.      Ker je tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona, razlog javnega reda, je Sodišče za uslužbence dolžno, da odloči po uradni dolžnosti, kajti kršilo bi svojo dolžnost presoje zakonitosti, če ne bi ugotovilo – četudi stranke tega ne bi izpodbijale – da je bila odločba, ki se pred tem sodiščem izpodbija, sprejeta na podlagi pravila, ki se v obravnavanem primeru ne more uporabiti. Cilj tega, da se toženi razlog javnega reda upošteva po uradni dolžnosti, je spoštovanje pravila, ki zaradi svojega pomena ne more biti prepuščeno skrbnosti strank ali kakovosti njihovih pisnih vlog in zato okoliščina, da tožeča stranka ne predloži dovolj natančnega dejanskega in pravnega okvira, Sodišča za uslužbence ne ovira pri upoštevanju po uradni dolžnosti tožbenega razlog javnega reda, ki se nanaša na kršitev področja uporabe zakona.

(Glej točki 84 in 88.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. julij 1994, Browet in drugi proti Komisiji, združene zadeve od T‑576/93 do T‑582/93, točka 35;

Sodišče za uslužbence: 29. september 2011, Kimman proti Komisiji, F‑74/10, točka 44, predmet pritožbenega postopka, ki teče pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑644/11 P.

6.      Načelo pravne varnosti praviloma nasprotuje temu, da bi splošni akt začel veljati pred objavo, izjemoma je lahko drugače le, če to zahteva cilj, ki ga je treba doseči, in če se ustrezno upoštevajo legitimna pričakovanja zadevnih oseb. Poleg tega mora tak učinek jasno izhajati iz izrazov, cilja in sistematike zadevnih določb.

Vsako novo pravilo se res uporablja ne samo za bodoče položaje, ampak tudi za bodoče učinke položajev, ki so, ne da bi se dokončno izoblikovali, že nastali v času veljave starega pravila. Še ne dokončno izoblikovani položaji vsekakor zajemajo primer oseb, ki so ob razveljavitvi ali spremembi pravila le delno izpolnjevale pogoje, ki se zahtevajo za to, da bi se zanje to pravilo uporabilo.

(Glej točke 93, 95 in 96.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. februar 1982, Bout, 21/81, točka 13; 11. julij 1991, Crispoltoni, C‑368/89, točka 17;

Sodišče za uslužbence: 13. junij 2012, Guittet proti Komisiji, F‑31/10, točki 47 in 50 ter navedena sodna praksa; 13. junij 2012, BL proti Komisiji, F‑63/10, točka 58.

7.      Če je dodatek odobren brez veljavne pravne podlage, potem ne glede na utemeljenost tožbenih razlogov, ki jih tožeča stranka navaja, da bi dosegla izplačilo navedenega dodatka, uprava ne more z izvršitvijo sodbe izplačati dodatka, ker bi bilo to izplačilo nezakonito.

(Glej točko 99.)

Napotitev na:

Sodišče: 20. maj 1987, Souna proti Komisiji, 432/85, točka 20;

Sodišče za uslužbence: 4. februar 2010, Wiame proti Komisiji, F‑15/08, točka 27; 26. september 2011, Pino proti Komisiji, F‑31/06, točka 112.