Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 30. aprila 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Kúria – Madžarska) – Árpád Kásler, Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt
(Zadeva C-26/13)1
(Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom – Člena 4(2) in 6(1) – Ocena nepoštenosti pogodbenih pogojev – Izključitev pogojev, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe ali ustreznost cene ali plačila, če so napisani jasno in razumljivo – Pogodbe o potrošniškem posojilu, izraženem v tuji valuti – Pogoji, ki se nanašajo na menjalni tečaj – Razlika med nakupnim menjalnim tečajem, ki se uporabi pri izplačilu posojila, in prodajnim menjalnim tečajem, ki se uporabi pri njegovem odplačilu – Pristojnosti nacionalnega sodišča v primeru pogoja, ki je opredeljen kot ,[nepošten]‘ – Nadomestitev nepoštenega pogoja z dispozitivno določbo nacionalnega prava – Dopustnost)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Kúria
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki in nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: Árpád Kásler, Hajnalka Káslerné Rábai
Tožena stranka in pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: OTP Jelzálogbank Zrt
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Kúria – Razlaga člena 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) – Ocena nepoštenosti pogodbenih pogojev – S hipoteko zavarovana posojilna pogodba, izražena v tuji valuti, sklenjena med posameznikom in banko, v skladu s katero se izplačilo in odplačilo posojila izvedeta v nacionalni valuti – Dolg, ki je na dan sklenitve pogodbe izračunan na podlagi nakupnega tečaja tuje valute – Pogodbeni pogoj, ki določa, da se mesečni obroki določijo z uporabo trenutnega prodajnega, in ne nakupnega tečaja valute
Izrek
Člen 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da:
– izraz „glavni predmet pogodbe“ zajema pogoj, določen v pogodbi o posojilu, izraženem v tuji valuti, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, ki ni bil posamično dogovorjen, kot je ta, obravnavan v postopku v glavni stvari, na podlagi katerega se prodajni menjalni tečaj te valute uporabi za izračun odplačil dolga, zgolj, če se ugotovi, kar mora preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju narave, splošne sistematike, pogodbenih določb ter njenega pravnega in dejanskega konteksta, da navedeni pogoj določa bistveno storitev te pogodbe, ki kot taka pogodbo karakterizira;
– takega pogoja, ob tem da zajema denarno obveznost, ki jo mora potrošnik plačati v okviru odplačil posojila, pri čemer zneski izvirajo iz razlike med prodajnim in nakupnim menjalnim tečajem tuje valute, ni mogoče šteti za „plačilo“, katerega ustreznost kot protidajatve za opravljeno storitev posojilodajalca na podlagi člena 4(2) Direktive 93/13 ne more biti predmet ocene nepoštenosti tega pogoja.
Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da glede pogodbenega pogoja, kot je ta v postopku v glavni stvari, zahteva, da mora biti pogodbeni pogoj sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku, pomeni ne samo, da mora biti zadevni pogodbeni pogoji za potrošnika razumljiv s slovničnega vidika, ampak tudi, da je v pogodbi transparentno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma konverzije tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, in zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila, tako da lahko ta potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz tega zanj izhajajo.
Člen 6(1) Direktive 93/13 je treba v okoliščinah, kakršne so te v glavni stvari, v katerih pogodba, sklenjena med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, po črtanju nepoštenega pogoja ne more več obstajati, razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, ki nacionalnemu sodišču omogoča, da sanira ničnost tega pogoja tako, da ga nadomesti z dispozitivno nacionalno določbo.
____________1 UL C 156, 1.6.2013.