Language of document : ECLI:EU:C:2013:771

Zadeva C‑50/12 P

Kendrion NV

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg industrijskih plastičnih vreč – Pripis kršitve, ki jo je storila hčerinska družba, matični družbi – Solidarna odgovornost matične družbe za plačilo globe, naložene hčerinski družbi – Predolgo trajanje postopka pred Splošnim sodiščem – Načelo učinkovitega sodnega varstva“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. novembra 2013 

1.        Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vplivanja matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi ovreči to domnevo

(člen 81(1) ES (postal člen 101(1) PDEU)

2.        Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci

(člen 296 PDEU)

3.        Konkurenca – Pravila Unije – Kršitev, ki jo je storila hčerinska družba – Pripis matični družbi – Solidarna odgovornost za plačilo globe – Obseg – Matična in hčerinska družba, ki sta v času storitve kršitve tvorili eno podjetje v smislu člena 81 ES, v času sprejetja odločbe, s katero je bila naložena globa, pa nista več obstajali v tej obliki – Posledice na določitev zgornjega zneska globe

(člen 81(1) ES (postal člen 101(1) PDEU); (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

4.        Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Načelo enakega obravnavanja – Razlike med podjetji, ki izhajajo iz uporabe zgornjega zneska – Dopustnost

(člen 81(1) ES (postal člen 101(1) PDEU); (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

5.        Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja Sodišče – Pravica vsakogar do poštenega sojenja – Spoštovanje razumnega roka – Določitev v Evropski konvenciji o človekovih pravicah – Sklicevanje na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah – Pravica do učinkovitega sodnega varstva

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

6.        Sodni postopek – Trajanje postopka pred Splošnim sodiščem – Razumni rok – Spor, ki se nanaša na obstoj kršitve pravil o konkurenci – Nespoštovanje razumnega roka – Posledice

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

7.        Sodni postopek – Trajanje postopka pred Splošnim sodiščem – Razumni rok – Merila presoje

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

8.        Nepogodbena odgovornost – Predlog, ki temelji na predolgem trajanju postopka pred Splošnim sodiščem – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Merila presoje – Sestava senata

(členi 256 PDEU, 269 PDEU in 340 PDEU); Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 34.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 41 do 48.)

3.        Če tako odgovornost matične družbe kot tudi odgovornost hčerinske družbe temeljita na dejstvu, da sta bili obe del gospodarske enote, ki je kršila člen 81 ES, se zato šteje, da je matična družba sama kršila pravila o konkurenci prava Unije. Iz tega sledi, da se razmerje solidarnosti – kar zadeva plačilo globe – ki obstaja med družbama, ki tvorita tako gospodarsko enoto, ne more zmanjšati na poroštvo, ki ga zagotavlja matična družba, s katerim jamči plačilo globe, naložene hčerinski družbi.

V primeru, da dve ločeni pravni osebi, kot sta matična družba in njena hčerinska družba, ne tvorita več enega podjetja v smislu člena 81 ES na dan sprejetja odločbe, s katero jima je bila naložena globa zaradi kršitve pravil o konkurenci, ima vsaka od njiju pravico, da se zanjo posamično uporabi zgornja meja 10 % prometa. V teh okoliščinah matična družba ne more zahtevati, da se zanjo uporabi zgornja meja, ki se uporabi za njeno nekdanjo hčerinsko družbo.

Zato je mogoče matični družbi naložiti plačilo višje globe kot njeni hčerinski družbi.

(Glej točke od 55 do 58.) (cf. points 55‑58)

4.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 62 do 68.)

5.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 77, 78 in 106.)

6.        Kršitev obveznosti iz člena 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki jo je storilo sodišče Unije, in sicer da o predloženi zadevi odloči v razumnem roku, je treba sankcionirati z odškodninsko tožbo, ki se vloži pri Splošnem sodišču, saj je taka tožba učinkovito sredstvo.

Iz tega sledi, da predloga za povrnitev škode, nastale, ker Splošno sodišče ni spoštovalo sojenja v razumnem roku, ni mogoče vložiti neposredno pri Sodišču v okviru pritožbe, ampak ga je treba vložiti pri Splošnem sodišču.

Če ne obstajajo indici, da je predolgo trajanje postopka pred Splošnim sodiščem vplivalo na rešitev spora, se izpodbijana sodba zaradi nespoštovanja sojenja v razumnem roku ne razveljavi. Poleg tega Sodišče ob upoštevanju nujnosti zagotovitve spoštovanja konkurenčnega prava Unije pritožnici ne more zgolj zaradi kršitve sojenja v razumnem roku dovoliti, da ponovno načne vprašanje utemeljenosti ali višine globe, ob tem da so bili vsi pritožbeni razlogi, ki jih je navedla zoper ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi s tem zneskom globe ali ravnanjem, zaradi katerega je ta globa naložena, zavrnjeni.

(Glej točke 81, 82, 87, 94 in 95.)

7.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 96 do 98 in od 102 do 106.)

8.        V okviru predloga za povrnitev škode, nastale, ker Splošno sodišče ni spoštovalo sojenja v razumnem roku, je naloga Splošnega sodišča, da presodi obstoj uveljavljane škode in vzročno zvezo med njo in predolgim trajanjem spornega sodnega postopka, tako da preuči dokaze, predložene v ta namen.

V zvezi s tem mora v primeru odškodninske tožbe, vložene, ker naj bi Splošno sodišče s tem, da ni izpolnilo zahtev, povezanih s spoštovanjem sojenja v razumnem roku, kršilo člen 47, drugi odstavek, Listine, to na podlagi člena 340, drugi odstavek, PDEU upoštevati splošna načela, skupna pravnim ureditvam držav članic, za obravnavanje tožb, utemeljenih na podobnih kršitvah. V teh okoliščinah mora Splošno sodišče zlasti preučiti, ali je mogoče poleg obstoja premoženjske škode identificirati obstoj nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpela prizadeta stranka zaradi prekoračitve tega roka, za katero bi bilo treba v takem primeru plačati primerno odškodnino.

Zato je naloga Splošnega sodišča, ki je pristojno na podlagi člena 256(1) PDEU, da odloči o takih odškodninskih zahtevkih v drugi sestavi kot je ta, ki je odločala o sporu, v zvezi s katerim se graja trajanje postopka in z uporabo meril, ki jih je določilo Sodišče za presojanje, ali je Splošno sodišče spoštovalo načelo razumnega roka.

(Glej točke od 99 do 101.)