Language of document : ECLI:EU:C:2014:2377

SKLEP SODIŠČA (peti senat)

z dne 14. novembra 2014(*)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Poslovnik – Člen 99 – Zračni promet – Uredba (ES) št. 261/2004 – Velika zamuda leta – Pravica potnikov do odškodnine – Pogoji za oprostitev letalskega prevoznika njegove obveznosti plačila odškodnine – Pojem ,izredne razmere‘ – Letalo, ki so ga med prejšnjim letom poškodovale pomične stopnice za vkrcanje“

V zadevi C‑394/14,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Amtsgericht Rüsselsheim (Nemčija) z odločbo z dne 12. avgusta 2014, ki je na Sodišče prispela 18. avgusta 2014, v postopku

Sandy Siewert,

Emma Siewert,

Nele Siewert

proti

Condor Flugdienst GmbH,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, C. Vajda, A. Rosas, E. Juhász in D. Šváby (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi odločeno z obrazloženim sklepom na podlagi člena 99 Poslovnika Sodišča,

sprejema naslednji

Sklep

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med letalskim prevoznikom Condor Flugdienst GmbH (v nadaljevanju: družba Condor) ter S., E. in N. Siewert v zvezi z zavrnitvijo tega prevoznika, da jim plača odškodnino za let, pri katerem je prišlo do velike zamude.

 Pravni okvir

3        V uvodnih izjavah 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

„(14) Kakor v okviru Montrealske konvencije je treba obveznosti dejanskih letalskih prevoznikov omejiti ali izključiti v primerih, kadar se zgodi dogodek zaradi izrednih razmer, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Takšne razmere lahko nastanejo zlasti v primerih politične nestabilnosti, vremenskih pogojev, ki so nezdružljivi z izvedbo zadevnega leta, tveganja, povezanega z varovanjem, nepredvidenih pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, kakor tudi ob stavkah, ki prizadenejo delovanje dejanskega letalskega prevoznika.

(15)      Šteje se, da izredne razmere obstajajo, kadar odločitev sistema upravljanja zračnega prometa za določen zrakoplov določenega dne vpliva na nastanek velike zamude, zamude prek noči ali na odpoved enega leta ali več letov tega zrakoplova, tudi če je zadevni letalski prevoznik sprejel vse ustrezne ukrepe, da bi se izognil zamudi ali odpovedi leta.“

4        Člen 5 te uredbe določa:

„1.      V primeru odpovedi leta:

[…]

(c)      imajo zadevni potniki pravico do odškodnine, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 7 […]

3.      Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

[…]“

5        Člen 7 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavku 1 določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

(a)      250 eurov za lete do vključno 1500 kilometrov;

(b)      400 eurov za vse lete znotraj Skupnosti nad 1500 kilometrov in za vse druge lete med 1500 in 3500 kilometri;

(c)      600 eurov za lete, ki niso zajeti v točkah (a) ali (b).

[…]“

6        Člen 13 navedene uredbe določa:

„Kadar dejanski letalski prevoznik plača odškodnino ali izpolni druge obveznosti, ki so mu naložene na podlagi te uredbe, se nobena določba te uredbe ne sme razlagati kot omejevalna za njegovo pravico, da zahteva odškodnino od vsake osebe, vključno tretjih oseb, v skladu z veljavno zakonodajo. Zlasti ta uredba nikakor ne omejuje pravico dejanskega letalskega prevoznika, da zahteva povračilo stroškov od organizatorja potovanja ali druge osebe, s katero ima dejanski letalski prevoznik sklenjeno pogodbo. Prav tako se nobena določba te uredbe ne sme razlagati kot omejevalna za pravico organizatorja potovanja ali tretje osebe, razen potnika, s katerimi je dejanski letalski prevoznik sklenil pogodbo, da zahteva povračilo stroškov ali odškodnino od dejanskega letalskega prevoznika v skladu z veljavnimi zakoni.“

 Dejansko stanje spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so pri družbi Condor rezervirale let iz Antalje (Turčija) v Frankfurt na Majni.

8        Let je bil opravljen 3. oktobra 2011, prispel pa je z zamudo šestih ur in tridesetih minut.

9        Družba Condor za zavrnitev odškodninskega zahtevka, ki so ga S., E. in N. Siewert vložile na podlagi sodne prakse Sodišča v povezavi s členoma 5(3) in 7 Uredbe št. 261/2004, trdi, da je to zamudo mogoče pripisati škodi, ki je prejšnji dan na letališču v Stuttgartu nastala na letalu, s katerim bi moral biti opravljen zadevni let. V to letalo naj bi na tem letališču trčile pomične stopnice za vkrcanje, kar je povzročilo strukturno škodo na krilu, zaradi česar je bilo treba zamenjati letalo. Zato naj bi šlo za „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004, tako da družbi Condor ni treba plačati odškodnine.

10      Predložitveno sodišče ni prepričano, ali se morajo „izredne razmere“, ki zadevnega prevoznika oproščajo obveznosti plačila odškodnine na podlagi členov 5(3) in 7 Uredbe št. 261/2004, nanašati neposredno na sporni let ali pa lahko izhajajo tudi iz predhodnih letov, opravljenih z letalom, s katerim bi moral biti opravljen navedeni let.

11      V teh okoliščinah je Amtsgericht Rüsselsheim prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali se morajo izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe [št. 261/2004] nanašati neposredno na rezervirani let?

2.      Če so za poznejši let upoštevne tudi izredne razmere, ki nastopijo med predhodnimi leti, ali se morajo vsi ustrezni ukrepi, ki jih mora sprejeti dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 5(3) Uredbe [št. 261/2004], nanašati le na preprečitev izrednih razmer ali tudi na preprečitev večje zamude?

3.      Ali je treba posege tretjih oseb, ki ravnajo na lastno odgovornost in na katere so bile prenesene naloge, ki spadajo pod dejavnost letalskega prevoznika, šteti za izredne okoliščine v smislu člena 5(3) Uredbe [št. 261/2004]?

4.      Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen, ali je pri presoji pomembno kdo (letalska družba, upravljavec letališča, itd.) je pooblastil tretjo osebo?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

12      Člen 99 Poslovnika Sodišča določa, da če je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen je odgovor na vprašanje, predloženo v predhodno odločanje, ali če odgovor na tako vprašanje ne dopušča nobenega razumnega dvoma, lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom.

13      To določbo je treba uporabiti v okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe.

 Tretje in četrto vprašanje

14      S tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba najprej obravnavati, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da je treba dogodek, kot je trk letaliških pomičnih stopnic za vkrcanje v letalo, opredeliti kot „izredne razmere“, ki letalskega prevoznika oproščajo obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta, opravljenega s tem letalom.

15      Uvodoma je treba spomniti, da je zakonodajalec Unije v primeru odpovedi leta ali velike zamude, ki traja tri ure ali več, nameraval urediti obveznosti letalskih prevoznikov iz člena 5(1) Uredbe št. 261/2004 (glej v tem smislu sodbi Nelson in drugi, C‑581/10 in C‑629/10, EU:C:2012:657, točka 39, ter McDonagh, C‑12/11, EU:C:2013:43, točka 37).

16      V skladu z uvodnima izjavama 14 in 15 ter odstavkom 3 člena 5 te uredbe je z odstopanjem od odstavka 1 istega člena letalski prevoznik tako oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom na podlagi člena 7 Uredbe št. 261/2004, če lahko dokaže, da so za odpoved krive izredne razmere, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, čeprav so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, in sicer razmere, na katere letalski prevoznik dejansko ne more vplivati (sodba McDonagh, EU:C:2013:43, točka 38 in navedena sodna praksa).

17      V zvezi z odstopanjem od načela plačila odškodnine potnikom je treba navedeni člen 5(3) razlagati ozko (sodba Wallentin-Hermann, C‑549/07, EU:C:2008:771, točka 20). Poleg tega vse izredne razmere ne povzročijo oprostitve plačila odškodnine in letalski prevoznik, ki se želi na to sklicevati, mora med drugim dokazati, da se razmeram nikakor ne bi bilo mogoče izogniti z ukrepi, ki bi bili prilagojeni okoliščinam, torej z ukrepi, ki ob nastanku izrednih razmer ustrezajo predvsem pogojem, ki jih tehnično in ekonomsko lahko izpolni zadevni letalski prevoznik (sodba Eglītis in Ratnieks, C‑294/10, EU:C:2011:303, točka 25).

18      Kar posebej zadeva tehnične težave na letalu, je Sodišče pojasnilo, da čeprav je take tehnične težave mogoče šteti za take razmere, vseeno velja, da je okoliščine, ki spremljajo tak dogodek, mogoče opredeliti kot „izredne“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 le, če se nanašajo na dogodek, ki tako kot dogodki, našteti v uvodni izjavi 14, ni neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in ki zaradi značilnosti ali izvora ni opazen pri dejanskem nadzoru (sodba Wallentin-Hermann, C‑549/07, EU:C:2008:771, točka 23).

19      Kar pa zadeva tehnično težavo, katere vzrok je trk letaliških pomičnih stopnic za vkrcanje v letalo, je treba spomniti, da se take stopnice ali pomični mostovi nujno uporabljajo pri letalskem prevozu potnikov, saj tem omogočajo vstop v letalo in izstop iz njega, tako da se letalski prevozniki redno srečujejo s položaji, ki so posledica uporabe takih pomičnih stopnic. V teh okoliščinah je treba trk letala s takimi pomičnimi stopnicami šteti za dogodek, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika. Poleg tega nič ne kaže, da je škoda na letalu, s katerim bi moral biti opravljen sporni let, nastala zaradi dejanja, ki ni povezano z običajnimi storitvami na letališču, kot je sabotaža ali teroristično dejanje, ki v skladu s sodno prakso Sodišča (glej sodbo Wallentin-Hermann, EU:C:2008:771, točka 26) spada v pojem „izredne razmere“, kar je morala družba Condor dokazati pred predložitvenim sodiščem v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 17 tega sklepa.

20      Posledično takega dogodka ni mogoče opredeliti kot „izredne razmere“, ki letalskega prevoznika oproščajo obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta.

21      Poleg tega je treba spomniti, da izpolnitev obveznosti na podlagi Uredbe št. 261/2004 ne vpliva na pravico letalskega prevoznika, da zahteva odškodnino od katere koli osebe, ki je povzročila zamudo, vključno s tretjimi osebami, kot določa člen 13 te uredbe (sodba Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točka 44 in navedena sodna praksa).

22      Glede na navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da dogodka, kot je trk letaliških pomičnih stopnic za vkrcanje v letalo, obravnavan v postopku v glavni stvari, ni mogoče opredeliti kot „izredne razmere“, ki letalskega prevoznika oproščajo obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta, opravljenega s tem letalom.

23      Ob upoštevanju odgovora na tretje in četrto vprašanje na preostala postavljena vprašanja ni treba odgovoriti.

 Stroški

24      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) sklenilo:

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da dogodka, kot je trk letaliških pomičnih stopnic za vkrcanje v letalo, obravnavan v postopku v glavni stvari, ni mogoče opredeliti kot „izredne razmere“, ki letalskega prevoznika oproščajo obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude leta, opravljenega s tem letalom.

Podpisi


* Jezik postopka: nemščina