Language of document : ECLI:EU:F:2014:228

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 1. oktobra 2014

Zadeva F‑91/13

DF

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Potni stroški – Napotitev tožeče stranke v državo, katere državljan je – Pogoj iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero DF predlaga med drugim razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije z dne 20. decembra 2012, s katero se od tožeče stranke zahteva vračilo izselitvenega dodatka in potnih stroškov, ki jih je prejela med njeno napotitvijo v Nemčijo, med 1. septembrom 2009 in 31. avgustom 2012, ter povračilo že plačanih zneskov in dodelitev odškodnine.

Odločitev:      Evropski komisiji se naloži, da DF plača 1500 EUR odškodnine za nematerialno škodo. V preostalem se tožba zavrne. Evropska komisija nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo ene četrtine stroškov, ki jih je priglasila DF. DF nosi tri četrtine svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji za dodelitev – Običajno prebivališče zunaj države članice zaposlitve v referenčnem obdobju – Referenčno obdobje – Določitev datuma izteka v primeru napotitve uradnika – Datum prvotnega začetka dela

(Kadrovski predpisi, Priloga VII, člen 4(1)(b))

2.      Uradniki – Izterjava neupravičenih plačil – Pogoji – Očitna nepravilnost izplačila – Merila

(Kadrovski predpisi, člen 85)

3.      Uradniki – Načela – Pravica do obrambe – Obveznost, da se zadevni osebi pred sprejetjem akta, ki posega v njen položaj, da možnost izjave – Obseg – Kršitev – Posledice

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a))

1.      Kar zadeva pogoje za dodelitev izselitvenega dodatka v primeru napotitve uradnika, se desetletno obdobje iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskih predpisom vedno izteče na datum prvotnega začetka dela.

(Glej točko 17.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Magdalena Fernández/Komisija, T‑90/92, EU:T:1993:78, točka 32;

Sodišče za uslužbence: sodbe B/Komisija, F‑7/06, EU:F:2007:129, točka 39; Cavallaro/Komisija, F‑108/05, EU:F:2007:164, točka 71; in Blais/ECB, F‑6/08, EU:F:2008:160, točka 67.

2.      Kar zadeva pogoje za izterjavo neupravičenih plačil, izraz „tako očitna“, ki opredeljuje neobstoj pravne podlage za plačilo v smislu člena 85 Kadrovskih predpisov, ne pomeni, da uradniku, ki prejme neupravičena plačila, ni treba o tem razmišljati ali tega preverjati, ampak pomeni, da je te zneske treba vrniti takoj, ko gre za napako, ki je običajno skrben uradnik, ki mora poznati pravila, ki urejajo njegovo plačo, ne spregleda.

Tako običajno skrben uradnik z izkušnjami in visokim nazivom ne more spregledati, da je izplačilo izselitvenega dodatka povezano z izselitvijo v smislu člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki pa je ni v primeru uradnika, ki je napoten na opravljanje dela v državo, katere državljan je.

Običajno skrben uradnik z izkušnjami in visokim nazivom, ki mu je uprava tudi zavrnila pisno potrditev tega, kar je bilo zatrjeno le ustno, mora preveriti točnost takih ustnih zagotovil, tako da na primer upravi pošlje pisno zahtevo v skladu s členom 90(1) Kadrovskih predpisov.

(Glej točke 35, 37 in 38.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba Stempels/Komisija, 310/87, EU:C:1989:9, točka 10, in sklep Gouvras/Komisija, C‑420/04 P, EU:C:2005:482, točka 59;

Sodišče prve stopnje: sodbe Maslias/Parlament, T‑92/94, EU:T:1996:70, točka 60; Jensen/Komisija, T‑156/96, EU:T:1998:174, točka 63; Barth/Komisija, T‑348/00, EU:T:2001:144, točka 29, in Gussetti/Komisija, T‑312/02, EU:T:2004:102, točka 82.

3.      V skladu s členom 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ima vsaka oseba pravico, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene.

Da pa bi lahko zaradi kršitve pravice do izjasnitve razglasili ničnost odločbe, je treba še preučiti, ali bi bil izid postopka lahko drugačen, če te nepravilnosti ne bi bilo.

Če okoliščina, da zadevna oseba ni mogla predstaviti svojih stališč in predložiti pojasnil pred sprejetjem odločbe o izterjavi neupravičeno prejetih zneskov, ni mogla vplivati na vsebino te odločbe, neupoštevanje pravice zadevne osebe do izjasnitve samo po sebi torej ne upravičuje razglasitve ničnosti te odločbe. Vendar pa je uprava iz istega razloga ravnala nezakonito, pri čemer gre za nepravilno ravnanje organa, ki lahko upravičuje odškodnino.

(Glej točke od 41 do 47.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba CH/Parlament, F‑129/12, EU:F:2013:203, točki 33 in 38.