Language of document : ECLI:EU:C:2014:282

Zadeva C‑26/13

Árpád Kásler

in

Hajnalka Káslerné Rábai

proti

OTP Jelzálogbank Zrt

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Kúria)

„Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v pogodbah, sklenjenih med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom – Člena 4(2) in 6(1) – Ocena nepoštenosti pogodbenih pogojev – Izključitev pogojev, ki se nanašajo na glavni predmet pogodbe ali ustreznost cene ali plačila, če so napisani jasno in razumljivo – Pogodbe o potrošniškem posojilu, izraženem v tuji valuti – Pogoji, ki se nanašajo na menjalni tečaj – Razlika med nakupnim menjalnim tečajem, ki se uporabi pri izplačilu posojila, in prodajnim menjalnim tečajem, ki se uporabi pri njegovem odplačilu – Pristojnosti nacionalnega sodišča v primeru pogoja, ki je opredeljen kot ,[nepošten]‘ – Nadomestitev nepoštenega pogoja z dispozitivno določbo nacionalnega prava – Dopustnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 30. aprila 2014

1.        Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe ali se nanašajo na ceno ali plačilo in na izmenjane storitve ali blago – Pojem – Pogoj iz pogodbe med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom o posojilu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen – Izključitev

(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))

2.        Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe ali se nanašajo na ceno ali plačilo in na izmenjane storitve ali blago – Izključitev – Pogoji – Obveznost izpolnitve zahteve razumljivosti in transparentonsti – Obseg

(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))

3.        Varstvo potrošnikov – Nedovoljeni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Ugotovitev nepoštenega pogoja – Obseg – Nacionalna ureditev, ki nacionalnemu sodišču, ki ugotovi ničnost nepoštenega pogoja, omogoča, da ga nadomesti z dispozitivno nacionalno določbo – Dopustnost

(Direktiva Sveta 93/13, člen 6(1))

1.        Člen 4(2) Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da izraz „glavni predmet pogodbe“ zajema pogoj iz pogodbe med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom o posojilu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega se prodajni menjalni tečaj te valute uporabi za izračun odplačil dolga, zgolj če se ugotovi, kar preveri predložitveno sodišče ob upoštevanju narave, splošne sistematike, pogodbenih določb ter njenega pravnega in dejanskega konteksta, da navedeni pogoj določa bistveno dajatev te pogodbe, ki kot taka pogodbo karakterizira. Takega pogoja, ob tem da zajema denarno obveznost, ki jo mora potrošnik plačati v okviru odplačil posojila, pri čemer zneski izvirajo iz razlike med prodajnim in nakupnim menjalnim tečajem tuje valute, ni mogoče šteti za „plačilo“, katerega ustreznost kot protidajatev za opravljeno storitev posojilodajalca na podlagi navedenega člena ne more biti predmet ocene nepoštenosti tega pogoja.

Ob upoštevanju, da člen 4(2) navedene direktive pomeni izjemo in da ga je torej treba razlagati ozko, pogodbene pogoje, ki ustrezajo pojmu „glavni predmet pogodbe“ v smislu te določbe, razumeti kot pogoje, ki določajo bistvene dajatve iz te pogodbe in ki jo kot taki karakterizirajo. Pogoji, ki so pomožni v primerjavi s pogoji, ki določajo bistvo pogodbenega razmerja, pa ne morejo biti zajeti s pojmom „glavni predmet pogodbe“ v smislu navedenega člena.

V zvezi s tem je iz besedila člena navedene direktive razvidno, da je obseg skupine pogojev, ki se nanašajo na ustreznost med določeno ceno ali plačilom na eni strani in izmenjanimi storitvami ali blagom na drugi strani in ki ne morejo biti predmet ocene morebitne nepoštenosti, omejen, saj se ta izključitev nanaša zgolj na ustreznost določene cene ali plačila za izmenjane storitve ali blago.

Izključitve ocene nepoštenosti pogoja, ki je omejena na ustreznost cene in plačila za izmenjano storitev ali blago, zato ni mogoče uporabiti v primeru izpodbijanja razlike med prodajnim menjalnim tečajem tuje valute, ki se na podlagi tega pogoja uporabi za izračun odplačil, in nakupnim menjalnim tečajem te valute, ki se uporabi na podlagi drugih pogojev posojilne pogodbe za izračun zneska izplačanega posojila.

(Glej točke 49, 50, 54, 57 in 59 ter točko 1 izreka.)

2.        Četudi je neka določba „glavni predmet pogodbe“ v smislu člena 4(2) Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, pa je ocena njene nepoštenosti izključena zgolj, če je jasna in razumljiva.

Člen 4(2) navedene direktive je treba namreč razlagati tako, da zahteva, da mora biti pogodbeni pogoj sestavljen v jasnem in razumljivem jeziku, pomeni ne samo, da mora biti zadevni pogodbeni pogoj za potrošnika slovnično razumljiv, ampak tudi, da sta v pogodbi transparentno pojasnjena konkretno delovanje mehanizma konverzije tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila, tako da lahko ta potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz tega zanj izhajajo.

Dalje, glede značilnosti mehanizma konverzije tuje valute mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je bil glede na vse upoštevne dejanske okoliščine, ki vključujejo oglase in informacije, ki jih je posojilodajalec predložil v okviru pogajanj za posojilno pogodbo, povprečni potrošnik, normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z razliko med prodajnim menjalnim tečajem in nakupnim menjalnim tečajem tuje valute, ki je običajna na trgu vrednostnih papirjev, ampak tudi zmožen oceniti zanj morda pomembne ekonomske posledice uporabe prodajnega menjalnega tečaja za izračun obrokov odplačila, ki jih bo v končni fazi dolgoval, in torej celoten strošek posojila.

(Glej točke 61, 74 in75 ter točko 2 izreka.)

3.        Člen 6(1) Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da v okoliščinah, v katerih pogodba, sklenjena med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom, po črtanju nepoštenega pogoja ne more več obstajati, ta določba ne nasprotuje pravilu nacionalnega prava, ki nacionalnemu sodišču omogoča, da sanira ničnost tega pogoja tako, da ga nadomesti z dispozitivno nacionalno določbo.

Nadomestitev nepoštenega pogoja z dispozitivno nacionalno določbo je namreč v skladu s ciljem člena 6(1) Direktive 93/13, saj je namen te določbe, da se formalno ravnotežje med pravicami in obveznostmi sopogodbenikov, določeno s pogodbo, zamenja z dejanskim ravnotežjem, tako da se med sopogodbeniki spet vzpostavi enakost, ne pa razveljavitev vseh pogodb, ki vsebujejo nepoštene pogoje.

Če nepoštenega pogoja ne bi bilo dovoljeno nadomestiti z dispozitivno določbo in bi moral sodnik ugotoviti ničnost celotne pogodbe, pa bi to za potrošnika lahko pomenilo izredno škodljive posledice, tako da bi bil lahko ogrožen odvračalni učinek ugotovitve ničnosti pogodbe.

Posledica take ničnosti je torej takojšnja izterljivost preostanka dolgovanega zneska posojila, višina katerega lahko presega finančno zmožnost potrošnika, tako da je kaznovan slednji, in ne posojilodajalec, ki zato ni odvrnjen od določitve takih pogojev v pogodbah, ki jih ponuja.

(Glej točke od 82 do 85 in točko 3 izreka.)