Language of document : ECLI:EU:F:2014:250

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 19. novembra 2014

Zadeva F‑42/14

EH

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradnik – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Prepoved kopičenja nacionalnih dodatkov in dodatkov na podlagi Kadrovskih predpisov – Zakonec uradnika, ki prejema nacionalne družinske dodatke – Neobvestitev administrativne službe o spremembi osebnega položaja s strani uradnika – Disciplinski postopek – Disciplinske sankcije – Nazadovanje v stopnji – Sorazmernost – Utemeljitev – Olajševalne okoliščine – Neizvajanje skrbnosti administrativne službe“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero EH predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa za imenovanja (v nadaljevanju: OI) Evropske komisije z dne 24. junija 2013, s katero mu je bila naložena kazen nazadovanja za tri plačilne razrede, in razglasitev ničnosti odločbe z dne 24. januarja 2014 o zavrnitvi njegove pritožbe.

Odločitev: Tožba se zavrne. EH nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Nacionalni dodatki – Prepoved kopičenja – Obveznost uradnika, da prijavi družinske dodatke iz drugih virov – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 67(2))

2.      Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Nacionalni dodatki – Prepoved kopičenja – Obveznost uradnika, da prijavi družinske dodatke iz drugih virov – Malomarnost ali upravna napaka – Nevplivanje

(Kadrovski predpisi, člen 67(2))

3.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Dolžnost lojalnosti – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 11)

4.      Uradniki – Disciplinski ukrepi – Kazen – Diskrecijska pravica organa za imenovanja – Upoštevanje oteževalnih ali olajševalnih okoliščin

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 10)

5.      Uradniki – Sklep, ki posega v položaj – Disciplinska kazen – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 25, drugi odstavek)

1.      Kadar uradnik zaprosi za dajatev v zvezi s svojim družinskim položajem in mu je ta dajatev odobrena, se ne more sklicevati na domnevno nepoznavanje položaja svojega zakonca, pa naj gre za to, da ta opravlja poklicno dejavnost, za višino plačila, ki jo ta prejema iz naslova navedene dejavnosti, ali za to, da navedeni zakonec prejema nacionalne dajatve, enakovredne dajatvam na podlagi Kadrovskih predpisov. Če bi sprejeli tako trditev, bi namreč uradniki ali uslužbenci, ki prejemajo celoten znesek družinskih dajatev na podlagi Kadrovskih predpisov, lahko menili, da jim ni treba prijaviti nacionalnih družinskih dajatev iz drugih virov, ki se ne nakažejo neposredno uradniku, ampak se izplačujejo njegovemu zakoncu na njegov osebni bančni račun. Poleg tega bi lahko s takim pristopom spodbudili prikrivanje informacij, ki bi negativno vplivalo na finančne interese Unije.

(Glej točki 99 in 100.)

2.      Splošna obveznost vsakega uradnika, ki so mu odobrene denarne ugodnosti, je, da predloži vse informacije o svojem osebnem položaju in da svojo upravo obvesti o vseh spremembah osebnega položaja, pri čemer gre za obveznost, ki je tudi izrecno navedena v členu 67(2) Kadrovskih predpisov v zvezi s prepovedjo kopičenja. Morebitna neučinkovitost ali inertnost upravne službe, zadolžene za varstvo finančnih interesov Unije, ne more biti opravičilo za to, da uradnik krši lastno obveznost. Skrben uradnik, ki se je seznanil z določbami Kadrovskih predpisov, na podlagi katerih mu je bila na njegovo prošnjo odobrena dajatev, zlasti če se na te določbe opozori v odločbi o odobritvi zadevne dajatve, ne more preprosto še naprej tiho prejemati navedene dajatve, čeprav njegov zakonec prejema celoten znesek enakovrednih nacionalnih dajatev za iste otroke. V takih okoliščinah uradnik svojega molka ne more utemeljevati z dejstvom, da je njegova uprava taka plačila zaradi malomarnosti implicitno sprejela ali dopuščala. Če bi namreč dopustili, da se taka malomarnost uprave obravnava kot olajševalna okoliščina, bi uradnike in uslužbence spodbujali k morebitnemu okoriščanju z napakami navedene uprave. Poleg tega mora uradnik, ki prejema dajatev na podlagi Kadrovskih predpisov, vsekakor predložiti dokumente, s katerimi že razpolaga, in svojo upravo obvestiti o morebitnih izplačilih socialnih dajatev, ki jih njegov zakonec prejema od nacionalnega organa, zadolženega za njihovo izplačilo.

(Glej točke 104, 105, 107 in 108.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence, sodba Lopez Cejudo/Komisija, F‑28/13, EU:F:2014:55, točka 67.

3.      Dolžnost lojalnosti iz člena 11 Kadrovskih predpisov pomeni, da uradniki upravi olajšajo določanje obsega denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni na podlagi Kadrovskih predpisov. V zvezi s tem običajno skrben uradnik ne bi smel spregledati, da je treba obvestilo v zvezi s spremembo njegovega družinskega položaja, na podlagi katerega prejema dajatve, jasno in nedvoumno nasloviti neposredno na pristojno službo pri njegovi instituciji, uradnik pa se v zvezi s tem ne more sklicevati na dejstvo, da je uprava naključno ali posredno pridobila nekatere informacije. To še toliko bolj velja, kadar iz besedila člena 67(2) Kadrovskih predpisov nedvoumno izhaja, da instituciji ni treba zbirati podatkov o morebitnem prejemanju podobnih družinskih dodatkov iz drugih virov, ampak morajo zaposleni prijaviti, da prejemajo take dodatke iz drugih virov. Poleg tega je člen 11 Kadrovskih predpisov eden od posebnih izrazov dolžnosti lojalnosti, ki uradniku ne nalaga samo, da se vzdrži ravnanja, ki krati dostojanstvo funkcije in škodi spoštovanju, ki ga je treba izkazovati do institucije in njenih organov, ampak tudi, da izkazuje, zlasti če ima višji naziv, ravnanje, ki je brez vsakega suma, zato da se vedno ohranja obstoječe zaupanje med institucijo in tem uradnikom.

(Glej točke 108, 112 in 123.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje, sodba Costacurta/Komisija, T‑34/89 in T‑67/89, EU:T:1990:20, točki 45 in 46;

Sodišče za uslužbence, sodba Andreasen/Komisija, F‑40/05, EU:F:2007:189, točka 233 in navedena sodna praksa.

4.      Okoliščina, da je uradnik, ko je bil seznanjen z mnenjem disciplinske komisije, prostovoljno predlagal povračilo preplačanih zneskov družinskih dodatkov, v ničemer ne spreminja opredelitve očitane kršitve, ki je bila ugotovljena šele po nadzoru Komisije in ne zaradi pravočasne prijave na pobudo uradnika. Uradnik stori hudo malomarnost, ko stori napako, ki sicer ne kaže na namerno prizadevanje za povečanje premoženja v škodo proračuna Unije, vendar je kljub temu težko opravičljiva, zlasti glede na dolžnosti in odgovornosti zadevne osebe ter njen višji razred in staž v službi institucije. Poleg tega nič v besedilu člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom organa za imenovanja ne zavezuje k temu, da kot okoliščino, ki utemeljuje zmanjšanje naložene kazni, upošteva dejstvo, da se uradnik približuje upokojitveni starosti.

(Glej točke 115, 118, 124 in 125.)

5.      Če organ za imenovanja uradniku naloži disciplinsko kazen, strožjo od kazni, ki jo je predlagala disciplinska komisija, mora organ za imenovanja v odločbi kljub temu podrobno pojasniti razloge, zakaj ni upošteval mnenja te komisije.

(Glej točko 132.)

Napotitev na:

Sodišče, sodba F./Komisija, 228/83, EU:C:1985:28, točka 35;

Sodišče prve stopnje, sodba N/Komisija, T‑198/02, EU:T:2004:101, točka 95 in navedena sodna praksa.