Language of document : ECLI:EU:F:2014:267

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 10. decembra 2014

Zadeva F‑156/14

Stephen Turkington

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v nacionalnem pokojninskem sistemu – Predlog za priznanje pokojninske dobe, ki ni bil pravočasno izpodbijan – Neobstoj novega bistvenega dejstva – Očitna nedopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero S. Turkington predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 27. januarja 2014, s katero je Evropska komisija zavrnila njegovo zahtevo za ponovni izračun števila let pokojninske dobe, ki se priznajo v pokojninskem sistemu Unije na podlagi prenosa pokojninskih pravic, ki jih je pridobil v nemškem pokojninskem sistemu.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. S. Turkington nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Narava javnega reda

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Prekluzija – Ponovno odprtje – Zahteva – Novo in bistveno dejstvo

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      Roka za pritožbo in tožbo sta določbi javnega reda ter ju stranke in sodišče ne morejo poljubno spreminjati. Možnost vložiti zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov uradniku torej ne sme omogočiti, da obide roka za vložitev pritožbe in tožbe, določena v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov, tako da s tako poznejšo zahtevo posredno izpodbija prejšnjo odločbo, ki ni bila pravočasno izpodbijana.

(Glej točko 18.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence, sklep z dne 20. marca 2014, Michel/Komisija, F‑44/13, EU:F:2014:40, točka 46 in navedena sodna praksa.

2.      Z obstojem novih in bistvenih dejstev je mogoče upravičiti vložitev zahteve za ponovni pregled prejšnje odločbe, ki je postala pravnomočna. Tožbo, vloženo zoper odločbo, s katero je bil zavrnjen ponovni pregled odločbe, ki je postala dokončna, je treba torej razglasiti za dopustno, če se izkaže, da je zahteva za ponovni pregled dejansko temeljila na novih in bistvenih dejstvih. Nasprotno, če se izkaže, da zahteva za ponovni pregled ni temeljila na takih dejstvih, je treba tožbo zoper odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevan ponovni pregled, zavreči kot nedopustno.

V zvezi s tem se pravni učinki sodbe sodišča Unije, s katero je bil razveljavljen akt, poleg strank nanašajo le še na osebe, ki jih razveljavljeni akt neposredno zadeva, taka sodba pa je lahko novo dejstvo le za te osebe.

(Glej točki 19 in 22.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklep Cervelli/Komisija, T‑622/11 P, EU:T:2012:538, točka 18 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence, sklep Probst/Komisija, F‑75/13, EU:F:2014:20, točki 17 in 23 ter navedena sodna praksa.