Language of document : ECLI:EU:F:2015:53

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 9. junija 2015

Zadeva F‑65/14

EF

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Osebje ESZD – Uradniki – Napredovalno obdobje 2013 – Odločba, da tožeča stranka ne napreduje v naziv AD 13 – Ugovor tožeče stranke k seznamu uradnikov, predlaganih za napredovanje – Člen 45 Kadrovskih predpisov – Dopolnitev vsaj dveh let delovne dobe v nazivu – Izračun obdobja dveh let – Datum odločbe o napredovanju“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero EF predlaga razglasitev ničnosti odločb organa za imenovanje (v nadaljevanju: OI) pri Evropski službi za zunanje delovanje z dne 9. in 14. oktobra 2013 o njegovem nenapredovanju v naziv AD 13 v okviru napredovalnega obdobja za leto 2013 (v nadaljevanju: napredovalno obdobje 2013).

Odločitev:      Tožba se zavrne. EF nosi svoje stroške in stroške Evropske službe za zunanje delovanje.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Pogoji – Minimalna delovna doba v nazivu – Zahteva skladnosti z obdobjem, zajetim v ocenjevalnih poročilih – Neobstoj – Datum, ki ga je treba upoštevati

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Merila – Osebna uspešnost kandidatov – Diskrecijska pravica organa za imenovanja

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

3.      Uradniki – Napredovanje – Pritožba kandidata, ki ni napredoval – Odločba o zavrnitvi – Obrazložitev – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 45 in 90(2))

1.      Iz člena 45 Kadrovskih predpisov jasno izhaja, da lahko napredujejo le uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v nazivu. Ta določba ne določa dodatnega pogoja, da se morata zahtevani dve leti delovne dobe tudi natančno ujemati z dvoletnim obdobjem, zajetim z dvema letnima ocenjevalnima poročiloma, ki se načeloma za vsakega uradnika pripravita za obdobje, ki ustreza koledarskemu letu.

Datum odločbe o napredovanju pa je upoštevni datum za presojo, ali je uradnik dopolnil zahtevano minimalno delovno dobo, da je lahko upravičen do napredovanja.

Poleg tega člen 45 Kadrovskih predpisov ne zahteva, da se mora datum, ko je izpolnjen pogoj glede delovne dobe, nujno ujemati s koncem ocenjevalnega obdobja, zajetega v letnem ocenjevalnem poročilu.

(Glej točke 26, 27 in 29.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Casini/Komisija, T‑132/03, EU:T:2005:324, točka 84;

Sodišče za uslužbence: sodba Balabanis in Le Dour/Komisija, F‑77/05, EU:F:2006:127, točka 35.

2.      Dejstvo, da je uradnik očitno in priznano uspešen, ne izključuje možnosti, da so drugi uradniki v okviru primerjave delovne uspešnosti kandidatov za napredovanje uspešnejši.

V zvezi s tem uprava, s tem ko se je oprla na ocenjevalna poročila uradnikov, ki so napredovali, in menila, da so bili ti uradniki uspešnejši od zadevne osebe, ni storila očitne napake pri presoji, to je napake, ki jo je mogoče zlahka opaziti in jasno odkriti.

Enako je mogoče sklepati tudi v zvezi s preudarkom o merilu uporabe jezikov, v skladu s katerim znanje angleščine in francoščine običajno zadostuje za funkcionalne potrebe organa Unije in je zato koristnost znanja drugih jezikov drugotnega pomena.

Kar zadeva odgovornosti zadevne osebe na njenih različnih funkcijah, ta ni dokazala, da preudarek uprave, v skladu s katerim so te odgovornosti na ravni odgovornosti, ki jih običajno izvajajo uradniki v istem nazivu, in jih zato ni mogoče presojati kot posebej pomembne za napredovanje, vsebuje očitno napako pri presoji.

(Glej točke od 43 do 46.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba Cubero Vermurie/Komisija, C‑446/00 P, EU:C:2001:703, točka 21;

Sodišče prve stopnje: sodba Morello/Komisija, T‑164/00, EU:T:2002:312, točka 100;

Sodišče za uslužbence: sodba Trentea/FRA, F‑112/10, EU:F:2012:179, točka 104.

3.      Organu za imenovanja ni treba obrazložiti odločb o napredovanju v zvezi z izločenimi kandidati. Kljub temu mora obrazložiti odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki jo je na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložil kandidat, ki ni napredoval, saj se šteje, da se obrazložitev te zavrnilne odločbe ujema z obrazložitvijo odločbe, zoper katero je bila vložena pritožba.

Ker se napredovanja v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov izvedejo „[z izbiro]“, se obrazložitev lahko nanaša le na obstoj zakonskih pogojev, ki so v Kadrovskih predpisih določeni za zagotovitev zakonitosti napredovanja. Natančneje, organu za imenovanja ni treba neizbranemu kandidatu razkriti primerjalne ocene, ki jo je pripravil v zvezi z njim in kandidati, izbranimi za napredovanje.

(Glej točki 50 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Contargyris/Svet, T‑6/96, EU:T:1997:76, točki 147 in 148;

Sodišče za uslužbence: sodba Merhzaoui/Svet, F‑18/09, EU:F:2011:180, točka 71 in navedena sodna praksa.