Language of document : ECLI:EU:F:2015:71

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 30. junija 2015

Zadeva F‑129/14

Pierre Dybman

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Osebje ESZD – Uradniki – Disciplinski postopek – Disciplinska sankcija – Kazenski postopek, ki je potekal ob sprejetju disciplinske sankcije – Enako dejansko stanje pred OI in kazenskim sodiščem – Kršitev člena 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero P. Dybman predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 16. januarja 2014, s katero mu je operativni direktor Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) kot organ za imenovanja naložil kazen odstavitve z delovnega mesta brez znižanja pokojninskih pravic z učinkom od 1. februarja 2014.

Odločitev: Odločba z dne 16. januarja 2014, s katero je Evropska služba za zunanje delovanje P. Dybmana odstavila z delovnega mesta brez znižanja pokojninskih pravic, se razglasi za nično. Evropska služba za zunanje delovanje nosi svoje stroške in stroške P. Dybmana.

Povzetek

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Sočasen disciplinski in kazenski pregon zaradi istih dejanj – Cilj prekinitve disciplinskega postopka – Obveznost upoštevanja dejanskih ugotovitev kazenskega sodišča – Možnost, da se te opredelijo glede na pojem disciplinske kršitve

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 25)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Skupni obstoj disciplinskega postopka in kazenskega pregona – Obveznost uprave, da končno odločitev v zvezi s položajem uradnika sprejme šele po končni odločitvi kazenskega sodišča – Meje

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 25)

1.      Člen 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ima dvojno vlogo. Po eni strani naj bi pomagal preprečiti vpliv na položaj zadevnega uradnika v kazenskem postopku, ki je zoper njega uveden na podlagi dejanj, ki so tudi predmet disciplinskega postopka znotraj njegove institucije. Po drugi strani pa prekinitev disciplinskega postopka v pričakovanju konca kazenskega postopka omogoča, da se v okviru tega disciplinskega postopka upoštevajo ugotovitve kazenskega sodišča o dejstvih, ko postane njegov sklep dokončen. Člen 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom je namreč uzakonil načelo, v skladu s katerim „kazenska odločitev zavezuje disciplinsko“, kar je upravičeno zlasti z dejstvom, da imajo nacionalna kazenska sodišča večja pooblastila za preiskavo kot organ za imenovanja. Zato je upravni organ v primerih, ko isto dejanje lahko izpolnjuje dejanski stan kaznivega dejanja in hkrati pomeni kršitev obveznosti, ki so za uradnika določene v Kadrovskih predpisih, vezan na dejanske sprejete ugotovitve kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Potem ko kazensko sodišče ugotovi dejstva, lahko upravni organ določi pravno opredelitev v okviru disciplinske kršitve in pri tem zlasti preizkusi, ali ta dejanja pomenijo kršitve obveznosti iz Kadrovskih predpisov.

Toda presoja dejstev, ki jo opravi kazensko sodišče, se lahko razlikuje od presoje, ki jo v disciplinskem postopku opravi organ za imenovanja, saj sta pravni opredelitvi, na katerih temeljita, različni in neodvisni druga od druge. Vsekakor bi bila zahteva, da sta presoji dejstev kazenskega sodišča in navedenega organa enaki, dodaten pogoj, ki ni določen v členu 25 Kadrovskih predpisov.

It tega izhaja, da organ za imenovanja z disciplinskega vidika ne sme dokončno odločiti o položaju zadevnega uradnika, dokler ni sprejeta dokončna odločba kazenskega sodišča, ki zadevo obravnava. V nasprotnem primeru bi se štelo, da je upravni organ že ugotovil dejstva, čeprav kazensko sodišče še ni odločilo o njihovi resničnosti, zadevni uslužbenec pa bi bil zato v težjem položaju, kot bi bil, če ne bi bilo take odločitve upravnega organa.

Poleg tega je treba načelo, da „kazenska odločitev zavezuje disciplinsko“, razlagati restriktivno, kadar je treba to načelo uporabiti v okviru preprostih preiskav, celo preden se začne kazenski pregon v smislu nacionalnega prava.

(Glej točke 35, 36, 53, 55 in 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbe z dne 19. marca 1998, Tzoanos/Komisija, T‑74/96, EU:T:1998:58, točka 34; z dne 21. novembra 2000, A/Komisija, T‑23/00, EU:T:2000:273, točka 37; z dne 10. junija 2004, François/Komisija, T‑307/01, EU:T:2004:180, točki 73 in 75, ter z dne 8. julija 2008, Franchet in Byk/Komisija, T‑48/05, EU:T:2008:25, točka 342;

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 17. julija 2012, BG/Varuh človekovih pravic, F‑54/11, EU:F:2012:114, in z dne 18. marca 2015, DK/ESZD, F‑27/14, EU:F:2015:12, točke 38, 49, 66 in 70.

2.      Na disciplinskem področju – čeprav se lahko na prvi pogled zdi obžalovanja vredno, da obstoj kazenskega pregona, ki ga je pred več leti v zvezi z istimi dejstvi, kot so predmet disciplinskega postopka zoper uradnika, začelo nacionalno sodišče, organu za imenovanja na podlagi člena 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom onemogoča dokončno rešitev upravnega položaja zadevnega uradnika – mora navedeni organ dokazati tudi, da nacionalni kazenski postopek, ki je v teku, poteka nesorazmerno dolgo glede na kompleksnost zadeve ali glede na trajanje postopkov, ki so si podobni, kar zadeva njihovo težavnost. Vsekakor je v interesu zadevnega uradnika, da se v disciplinskem postopku upošteva morebitna dokončna odločba kazenskega sodišča, s katero je oproščen vseh obtožb.

(Glej točko 66.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 18. marca 2015, DK/ESZD, EU:F:2015:12, točka 74.