Language of document : ECLI:EU:F:2015:91

SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

z dne 15. julija 2015

Zadeva F‑94/15 R

Oren Wolff

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Začasna odredba – Predlog za odlog izvršitve – Volitve v odbor uslužbencev – Nujnost – Neobstoj – Tehtanje zadevnih interesov“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 278 PDEU in 157 AE ter člena 279 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero O. Wolff predlaga odlog izvršitve odločbe z dne 23. aprila 2015, s katero je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) zavrnila njegovo zahtevo za razveljavitev izida volitev članov odbora uslužbencev.

Odločitev:      Predlog O. Wolffa za izdajo začasne odredbe se zavrne. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Pravni interes – Spor v zvezi z volitvami v odbor uslužbencev – Uradnik, ki je imel med volitvami status volilnega upravičenca

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Škoda, nastala uradniku kot volilnemu upravičencu med volitvami v odbor uslužbencev – Okoliščina, ki sama po sebi ne pomeni resne škode – Vpliv pravice do učinkovitega pravnega sredstva – Neobstoj

(člen 278 TFUE; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 115(2))

3.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Pojem

(člen 278 PDEU)

4.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Škoda, nastala uradniku kot volilnemu upravičencu med volitvami v odbor uslužbencev – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Neobstoj nujnosti

(člen 278 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga II, člen 1)

1.      V zvezi z organi, ki predstavljajo osebje in druge uslužbence, ter kar zadeva možnost vložiti ničnostno tožbo ali sodelovati v takem postopku, ima vsak volivec neposredni in dejanski interes, da volitve potekajo v okviru in na podlagi volilnega sistema, ki je v skladu z določbami Kadrovskih predpisov, veljavnimi za volilni postopek.

V zvezi s tem, če je imel uradnik status volilnega upravičenca med volitvami v odbor uslužbencev in se sklicuje na ta status, da bi predlagal sodni nadzor nad njihovim izidom, ta uradnik ne bi izgubil pravnega interesa zgolj zato, ker bi se – hipotetično – mandat odbora uslužbencev, izvoljenega na teh volitvah, med postopkom iztekel.

(Glej točki 25 in 30.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 24. septembra 1996, Marx Esser in del Amo Martinez/Parlament, T‑182/94, EU:T:1996:130, točka 40;

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 19. julija 2011, Bömcke/EIB, F‑105/10, EU:F:2011:122, točki 23 in 24.

2.      Člen 278 PDEU določa načelo, po katerem tožbe nimajo odložilnega učinka, saj za akte, ki jih sprejmejo institucije Unije, velja domneva zakonitosti. Sodnik za izdajo začasnih odredb lahko torej le izjemoma odredi odlog izvršitve akta, izpodbijanega pred sodnikom, ki odloča o glavni stvari. Zato se pogoj v zvezi z nujnostjo in, natančneje, potrebnost, s katero je med drugim pogojen odlog izvršitve, da se lahko tožeča stranka upravičeno sklicuje na tveganje resne in nepopravljive škode, ne sme zamenjevati z zahtevo, v skladu s katero mora uradnik, da bi lahko veljavno vložil tožbo na podlagi členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, dokazati, da ima osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta.

V zvezi s tem okoliščina, da ima uradnik status volilnega upravičenca med volitvami v odbor uslužbencev in da ima, tako kot vsak volivec, interes za to, da so njegovi predstavniki izvoljeni pod zakonitimi pogoji, ne zadošča za dokaz tveganja resne in nepopravljive škode, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti odlog izvršitve izpodbijane odločbe.

Poleg tega, čeprav je s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah vsakomur zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, zanjo veljajo implicitno dovoljene omejitve, saj ta pravica že po svoji naravi zahteva predpise in torej ne more pripeljati do neuporabe določb člena 278 PDEU, iz katerega izhaja, da izvršitve ni mogoče odložiti brez, da bi se dokazalo tveganje resne in nepopravljive škode.

(Glej točke 26, 27 in 29.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklep z dne 27. aprila 2010, Parlament/U, T‑103/10 P(R), EU:T:2010:164, točka 34.

3.      Odlog izvršitve sam ni odvisen od koristi, ki bi jo upravičenci izpodbijanega akta lahko imeli zaradi njega, ampak od resne in nepopravljive škode, ki bi jo ta akt lahko povzročil interesom predlagatelja.

(Glej točko 33.)

4.      Kar zadeva začasne odredbe, pogoj v zvezi z nujnostjo ni izpolnjen pri predlogu za odlog izvršitve odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva uradnika za razveljavitev izida volitev članov odbora uslužbencev, saj se rezultat tehtanja zadevnih interesov v vsakem primeru nagiba na stran zadevne institucije.

Organizacija rednih volitev je namreč utemeljena s potrebo po zagotovitvi, da zamisli predstavnikov volilnega telesa odsevajo temeljne spremembe v tem telesu, saj se sčasoma pojavi tveganje, da predstavništvo ne ustreza več prevladujočim željam volivcev. Tako tveganje pa bi se pojavilo, če bi bil nekdanji odbor uslužbencev ponovno poklican k opravljanju funkcij do odločitve sodišča Unije o tožbi za razglasitev ničnosti izida volitev v navedeni odbor, medtem ko je zakonodajalec Unije ob sprejemanju člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom menil, da je treba odbor uslužbencev zamenjati najpozneje vsaka tri leta, da se zagotovi njegova reprezentativnost. Poleg tega bi se učinkovitost reprezentativnosti prejšnjega odbora uslužbencev zmanjšala z omejitvijo njegovih pristojnosti le na upravljanje tekočih zadev. Taka omejitev, predvidena za krajši čas, pa bi lahko povzročila motnje v notranjem upravljanju zadevne institucije vsakič, ko bi se morala ta obrniti na navedeni odbor ali druge organe, katerih sestava je izpeljana iz njega, kot so paritetni odbor za napredovanje, odbor za poročila in odbor za socialne ukrepe.

V zvezi s tem je treba v okoliščinah, v katerih izpodbijanje volitev sedanjega odbora uslužbencev temelji izključno na dejstvu, da je volilni urad še drugič podaljšal volilno obdobje, da bi se dosegel kvorum, namesto da bi organiziral drugi krog glasovanja, ki bi omogočil, da bi bile volitve veljavne ob udeležbi navadne večine, pretehtati reprezentativnost – tudi če se ta izpodbija – novega odbora uslužbencev, ki je hkrati široka in aktualna, nasproti reprezentativnosti nekdanjega odbora, ki je zastarela in manj učinkovita, ter presoditi, da interes zadevne institucije za to, da ima posodobljeno in v celoti operativno predstavništvo uslužbencev, zadolženo za zagotavljanje stalnega stika z njimi in sodelovanje pri pravilnem delovanju služb, prevlada nad interesom volivca.

(Glej točke od 37 do 40.)