Language of document : ECLI:EU:F:2015:118

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 8. oktobra 2015

Združeni zadevi F‑106/13 in F‑25/14

DD

proti

Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

„Javni uslužbenci – Osebje FRA – Začasni uslužbenec – Karierno ocenjevalno poročilo – Notranja pritožba – Obtožbe o diskriminaciji – Obtožbe o viktimizaciji v smislu Direktive 2000/43 – Upravna preiskava – Disciplinski postopek – Disciplinska sankcija – Opomin – Členi 2, 3 in 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Člen 47(c)(i) PZDU – Pravica do izjave – Člen 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero DD izpodbija opomin, ki mu ga je naložil direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), in odločbo navedenega direktorja o odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca za nedoločen čas ter zahteva, naj se FRA naloži povračilo škode, ki naj bi jo utrpel zaradi teh aktov.

Odločitev:      Odločba direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 20. februarja 2013, s katero je bil DD naložen opomin, se razglasi za nično. Odločba direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 13. junija 2013 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca DD za nedoločen čas, se razglasi za nično. V preostalem delu se tožbi v združenih zadevah F‑106/13 in F‑25/14 zavrneta. Agencija Evropske unije za temeljne pravice nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasil DD.

Povzetek

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Začetek disciplinskega postopka in sprejetje odločbe o sankcioniranju na istem zaslišanju – Neobstoj predhodnih obvestil o ugotovitvah predhodne preiskave, na katerih temeljita odločitev o začetku disciplinskega postopka in sprejetje sankcije – Kršitev pravice do obrambe

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, členi 2, 3 in 11)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Sankcija – Zakonitost – Spoštovanje pravice do obrambe – Kršitev – Posledice – Razglasitev ničnosti – Pogoji

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(a); Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 9)

3.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Preiskava pred začetkom disciplinskega postopka – Potek ob neobstoju splošnih določb za izvajanje na tem področju – Nevplivanje

(Kadrovski predpisi, člen 110, in Priloga IX, člen 2)

4.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Sprejetje odločbe, ne da bi imela zadevna oseba pred tem možnost predstaviti svoja stališča – Kršitev pravice do izjave – Posledice

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47)

5.      Uradniki – Začasni uslužbenci – Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Sprejetje odločbe, ne da bi imela zadevna oseba pred tem možnost predstaviti svoja stališča – Kršitev pravice do izjave – Možnost naknadne poprave v okviru pritožbenega postopka – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člen 90(2); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 47)

6.      Tožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Sodba, s katero se za nično razglasi odločba o odpovedi pogodbe začasnega uslužbenca o zaposlitvi – Odškodninski zahtevek tožeče stranke v zvezi z utrpelo premoženjsko škodo – Prezgodnji zahtevek

(Člen 266 PDEU)

1.      Člena 2(2) in 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom organu za imenovanja – če ta namerava začeti disciplinski postopek na podlagi poročila po upravni preiskavi – nalagata, da mora zadevnemu uradniku predhodno sporočiti ugotovitve iz poročila o preiskavi in vse listine v spisu, da lahko zadnjenavedeni v razumnem roku, ki ga ima na voljo za pripravo svoje obrambe, predloži vse ustrezne pripombe.

Če se organ za imenovanja za začetek disciplinskega postopka in takojšnje sprejetje disciplinske sankcije na enem samem zaslišanju opre na poročilo o upravni preiskavi, dejstvo, da je zadevni uradnik o ugotovitvah v navedenem poročilu o preiskavi ustno obveščen na tem zaslišanju, ne zadostuje za zagotovitev spoštovanja določb Kadrovskih predpisov, saj na podlagi takega obvestila ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne seznanitve tega uradnika, prav tako pa mu tako obvestilo ni omogočalo, da bi učinkovito izvršil svojo pravico do izjave.

Poleg tega, da pravica do izjave, ki jo zagotavlja člen 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, dobi polni učinek, mora uprava, če namerava naložiti sankcijo pisnega opozorila ali opomina, zadevnemu uradniku ali uslužbencu omogočiti, da pripravi svojo obrambo, kar pomeni, da ima ta pravočasno na voljo vse informacije v zvezi z njim, ki so navedene v spisu v smislu člena 3(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Posledično pomeni, če se uprava odloči za začetek disciplinskega postopka in nato naložitev sankcije po enem samem zaslišanju, neizpolnjevanje zahtev iz členov 2 in 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom kršitev pravice do izjave, kot je zagotovljena s členom 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

S tem ko uprava ugotovitev iz upravne preiskave ne sporoči uradniku pred njegovim zaslišanjem – katerega namen je prav to, da se uradnik zasliši glede navedenih ugotovitev, in med katerim je bila sprejeta odločba o sankcioniranju, ne da bi mu bilo omogočeno, da pripravi svojo obrambo – krši obveznosti, ki so ji naložene na podlagi členov 2, 3 in 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

(Glej točke od 57 do 60, 62 in 63.)

2.      Da pa bi lahko zaradi kršitve pravice do izjave razglasili ničnost odločbe, s katero je naložena disciplinska sankcija, je treba še preučiti, ali bi bil izid postopka lahko drugačen, če te nepravilnosti ne bi bilo. V zvezi s tem mora organ za imenovanja, ki je sprejel odločbo o sankcioniranju in ki zato najbolje pozna elemente, na podlagi katerih je bila ta odločba sprejeta, ob upoštevanju temeljne narave spoštovanja pravice do izjave, kot jo določa člen 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, dokazati, da ne bi mogel sprejeti drugačne odločbe, tudi če bi bila zadevna oseba redno zaslišana.

Toda v okoliščinah, ko se uprava odloči za začetek disciplinskega postopka in nato naložitev sankcije po enem samem zaslišanju, ne da bi zadevnemu uradniku sporočila ugotovitve iz upravne preiskave, bi trditev, da bi uprava sprejela enako odločbo, kot je bila sprejeta, tudi po zaslišanju zadevne osebe o ugotovitvah iz navedenega poročila in o načrtovani sankciji, zgolj odvzela bistvo temeljni pravici do izjave, ker sama vsebina te pravice predpostavlja, da ima zadevna oseba možnost vplivati na zadevni postopek odločanja.

(Glej točki 65 in 67.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C‑129/13 in C‑130/13, EU:C:2014:2041, točka 79;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 14. maja 2014, Delcroix/ESZD, F‑11/13, EU:F:2014:91, točka 44.

3.      Na disciplinskem področju te preiskave ni mogoče šteti za nezakonito na podlagi okoliščine, da je agencija Unije upravno preiskavo vodila, ne da bi ta pred tem sprejela splošne določbe za izvajanje člena 2 Priloge IX h Kadrovskim predpisom in tako opredelila postopkovni okvir preiskave. Člen 2(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom organu za imenovanja vsake institucije sicer nalaga, da sprejme splošne določbe za izvajanje navedenega člena v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov. Vendar pa nesprejetje takih določb samo po sebi ne preprečuje začetka in izvedbe upravne preiskave, ki jo je vsekakor treba izvesti ob spoštovanju določb Priloge IX h Kadrovskim predpisom in splošnih pravnih načel, kot je spoštovanje pravice do obrambe.

(Glej točko 75.)

4.      Kar zadeva odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca, ki je bila sprejeta, ne da bi uprava pred njenim sprejetjem zadevno osebo izrecno obvestila, da načrtuje to možnost, in jo pozvala, naj predloži kakršne koli pripombe v zvezi s tem, ni mogoče veljavno trditi, da je bila zadevna oseba ustrezno zaslišana, ker je že poznala dejstva, ki so ji bila očitana, in je imela priložnost, da ustrezno predstavi svoje stališče o incidentih, ki so privedli do sprejetja odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravico do izjave zadevni osebi namreč ni treba omogočiti le, da razloži svoje ravnanje in vzroke zanj, temveč tudi prav to, da navede argumente v zvezi z ukrepom, ki se načrtuje zoper njo.

V teh okoliščinah mora uprava dokazati, da bi bila odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejeta tudi, če bi se spoštovala pravica do izjave. V zvezi s tem zgolj na podlagi argumenta, ki izhaja iz izgube zaupanja v zadevno osebo, nikakor ni mogoče izključiti, da bi morebitna pojasnila zadevne osebe – če uprava ne bi kršila njene pravice do izjave – zadevno upravo prepričala, da ne bi odpovedala pogodbe o zaposlitvi zadevne osebe.

Poleg tega ima odločba o odpovedi zaposlitve zelo resne posledice za zadevnega uslužbenca, ki tako postane brezposeln in čigar kariera bi lahko bila prizadeta več let. Poleg dejstva, da je pravica do izjave, preden se zoper navedenega uslužbenca sprejme posamični ukrep, ki bi ga prizadel, temeljna pravica tega uslužbenca, gre pri tem, da zadnjenavedeni izvrši pravico do učinkovite opredelitve glede načrtovane odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za odgovornost organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, to odgovornost pa mora slednji dosledno izpolniti.

(Glej točke 90, 91, 93 in 95.)

5.      Ni mogoče utemeljeno trditi, da bi bila pravica uslužbenca do obrambe, ki je bila kršena pred sprejetjem odločbe o odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, kljub temu spoštovana naknadno na podlagi dejstva, da je zadevna oseba lahko navedla svoje argumente zoper navedeno odločbo v okviru pritožbenega postopka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Posledica pritožbe, vložene na podlagi člena 90(2) navedenih predpisov, namreč ni odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, tako da je imela ta odločba kljub pritožbi, ki jo je zadevna oseba vložila zoper pogodbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, takojšnje negativne učinke na položaj zadevne osebe, ki ni mogla vplivati na navedeno odločbo. Tako se zdi očitno, da je sprejetje odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez predhodnega zaslišanja zadevne osebe lahko vplivalo na bistveno vsebino njene pravice do obrambe.

(Glej točki 97 in 98.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sklep z dne 22. novembra 2006, Milbert in drugi/Komisija, T‑434/04, EU:T:2006:359, točka 42.

6.      Razglasitve ničnosti akta ima za posledico, da se akt retroaktivno izloči iz pravnega reda, če pa je bil akt že izvršen, izničenje njegovih učinkov zahteva, da se ponovno vzpostavi pravni položaj, v katerem je bila tožeča stranka pred njegovim sprejetjem. Poleg tega mora institucija, katere akt je bil razglašen za ničen, v skladu s členom 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, ki je naslovljena nanjo.

Kar zadeva sodbo, s katero se razveljavi odločba o odpovedi pogodbe začasnega uslužbenca o zaposlitvi, ker uprava ni spoštovala pravice zadevne osebe do izjave pred sprejetjem akta, ki posega v njen položaj, če ni izključeno, da bi zadevna oseba – če bi lahko predstavila svoje stališče o načrtovani odločbi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi – lahko prepričala upravo, da zoper njo ne sprejme odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče Unije ne more posegati v odločbo, ki jo bo tožena agencija morala sprejeti na podlagi ničnostne sodbe. Predloge, v skladu s katerimi se toženi agenciji naloži povračilo premoženjske škode, ki naj bi jo zadevni uslužbenec utrpel zaradi nezakonitosti odločbe o odpovedi zaposlitve, je zato treba zavrniti kot prezgodnje.

(Glej točki 103 in 104.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 26. oktobra 2006, Landgren/ETF, F‑1/05, EU:F:2006:112, točka 92 in navedena sodna praksa.