Language of document : ECLI:EU:F:2016:103

Začasna izdaja

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 4. maja 2016

Zadeva F‑44/12

Olivier Maes
in
Michal Strojwas

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Pokojnine – Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Pokojninske pravice, pridobljene v nacionalnem pokojninskem sistemu pred nastopom dela v Uniji – Prenos v pokojninski sistem Unije – Predlog za priznanje pokojninske dobe na podlagi novih splošnih izvedbenih določb, ki ga je podal OPI ali OPSP – Ugovor nedopustnosti – Pojem akta, ki posega v položaj – Člen 83 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero O. Maes in M. Strojwas predlagata razglasitev ničnosti odločb organa Evropske komisije, pooblaščenega za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP), oziroma organa Komisije, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), z dne 22. avgusta oziroma z dne 27. oktobra 2011, s katerima sta ta organa za potrebe pokojninskega sistema Evropske unije dokončno določila pokojninske pravice, ki sta jih tožeči stranki pridobili pred nastopom dela v Uniji.

Odločitev: Tožba se zavrže kot nedopustna. O. Maes in M. Strojwas nosita svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom dela v Uniji, v sistem Unije – Izključitev – Odločba o priznavanju pokojninske dobe, ki je bila sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic – Vključitev

(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))

2.      Tožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Dopustnost – Obveznost odločanja o predlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Predlogi brez samostojne vsebine ali zgolj potrditvena odločba – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      V okviru postopka za prenos pokojninskih pravic iz člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom je akt, ki posega v položaj, zoper katerega je na podlagi člena 270 PDEU in člena 91(1) Kadrovskih predpisov mogoče vložiti tožbo, odločba, ki jo – odvisno od primera – sprejme organ, pristojen za imenovanja, ali organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, po prenosu kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pridobila pred nastopom dela v Uniji. Nasprotno predlog za priznanje pokojninskih pravic, če ga zadevna oseba sprejme, ni akt, ki posega v položaj, zoper katerega je na podlagi člena 270 PDEU in člena 91(1) Kadrovskih predpisov mogoče vložiti tožbo.

Priznanje pokojninske dobe je namreč mogoče le, če uradnik soglaša s postopkom za prenos kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pred tem pridobila v zadevnem zunanjem pokojninskem skladu, v pokojninski sistem Unije, pri čemer to soglasje izhaja iz predloga za priznanje pokojninske dobe, ki ga organ, pristojen za imenovanja, ali organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, poda na podlagi začasnega kapitalskega zneska, ki ga sporoči zadevni nacionalni pokojninski sklad.

V zvezi s tem se zadevna institucija v fazi predloga za priznanje pokojninskih pravic zaveže le k temu, da bo za položaj zadevne osebe pravilno uporabila člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom in splošne izvedbene določbe. Ta obveznost institucije izhaja neposredno iz zadevnih določb Kadrovskih predpisov, tudi če se institucija ni izrecno zavezala.

Iz take zaveze, navedene v predlogu za priznanje pokojninske dobe, tako ne izhaja niti nova obveznost zadevne institucije niti posledično sprememba pravnega položaja zadevne osebe, zlasti ker – tudi če zadevna oseba soglaša s prenosom pokojninskih pravic, ki jih je pridobila v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije – institucija, ki poda predlog, po prenosu kapitalskega zneska, ki ga sporoči nacionalni pokojninski sklad, nima ustrezne obveznosti, da zadevni osebi samodejno prizna število let pokojninske dobe, navedeno v prvotnem predlogu, na podlagi katerega je uradnik potrdil svojo namero, da navedeni kapital prenese v pokojninski sistem Unije.

(Glej točke od 32 do 36.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodbe z dne 13. oktobra 2015, Komisija/Verile in Gjergji, T‑104/14 P, EU:T:2015:776, točke 50, 52, 53 in 74; Komisija/Cocchi in Falcione, T‑103/13 P, EU:T:2015:777, točka 66, in Teughels/Komisija, T‑131/14 P, EU:T:2015:778, točke 37, 46, 48, 49, 58 in 70.

2.      Sodišče Unije lahko v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ugotovi, da ni treba posebej odločiti o predlogih, usmerjenih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, če se ugotovi, da ti predlogi nimajo samostojne vsebine in se dejansko prekrivajo s tistimi, ki so usmerjeni zoper akt, zoper katerega je bila vložena pritožba. Zlasti je lahko tako, če navedeno sodišče ugotovi, da odločba o zavrnitvi pritožbe zgolj potrjuje akt, zoper katerega je bila vložena ta pritožba, in da ta akt poleg tega ni akt, ki posega v položaj, v smislu člena 90 Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 39.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba z dne 21. septembra 2011, Adjemian in drugi/Komisija, T‑325/09 P, EU:T:2011:506, točka 33;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 19. novembra 2014, EH/Komisija, F‑42/14, EU:F:2014:250, točka 85.