Language of document : ECLI:EU:C:2017:127

Zadeva C578/16 PPU

C. K. in drugi

proti

Republiki Sloveniji

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vrhovno sodišče)

„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Meje, azil in priseljevanje – Dublinski sistem – Uredba (EU) št. 604/2013 – Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Nečloveško ali ponižujoče ravnanje – Predaja hudo bolnega prosilca za azil državi, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje – Neobstoj utemeljene domneve o obstoju izkazanih sistemskih pomanjkljivosti v tej državi članici – Obveznosti države članice, ki mora opraviti predajo“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. februarja 2017

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Pogoji – Prosilci za azil, ki se jih lahko preda državi, ki je odgovorna za obravnavo njihove prošnje – Predaja, ki neugodno vpliva na zdravstveno stanje enega od prosilcev

Statut Sodišča, člen 23a; Poslovnik Sodišča, člen 107)

2.        Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – Uredba št. 604/2013 – Diskrecijska pravica držav članic – Možnost preučitve prošnje za mednarodno zaščito, ki jo mora preučiti druga država članica – Odločba, s katero se izvaja pravo Unije in ki določa njegovo razlago

(Člen 267 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 51(1); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 604/2013, člen 17(1))

3.        Temeljne pravice – Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja – Obseg – Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito – Uredba št. 604/2013 – Neobstoj sistemskih pomanjkljivosti azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev za azil v državo članico – Predaja hudo bolnega prosilca za azil tej državi – Obseg obveznosti države članice, ki mora izvesti predajo – Obveznost, da sama preuči prošnjo za azil, kadar predaja ni mogoča – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 4; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 604/2013, člen 17(1))

1.      Glej besedilo odločbe.

Glej točke od 47 do 51.)

2.      Člen 17(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, je treba razlagati tako, da vprašanje uporabe „diskrecijske klavzule“ iz te določbe s strani države članice ne spada zgolj v okvir nacionalnega prava in razlage, ki jo v zvezi s tem poda ustavno sodišče te države članice, temveč pomeni vprašanje glede razlage prava Unije v smislu člena 267 PDEU.

(Glej točko 54 in točko 1 izreka.)

3.      Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da:

–        tudi če ni podana utemeljena domneva o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v državi članici, odgovorni za obravnavo prošnje za azil, je predajo prosilca za azil v okviru Uredbe št. 604/2013 mogoče opraviti le v okoliščinah, v katerih ta predaja ne more povzročiti dejanske in izkazane nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče v smislu tega člena;

–        bi v okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja zadevne osebe, ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu navedenega člena;

–        morajo organi države članice, ki mora opraviti predajo, in glede na okoliščine primera njena sodišča odpraviti vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom predaje na zdravstveno stanje zadevne osebe s tem, da sprejmejo potrebne preventivne ukrepe, da bo predaja te osebe potekala na način, ki bo omogočal ustrezno in zadostno varstvo njenega zdravstvenega stanja. Če ob upoštevanju posebne resnosti bolezni zadevnega prosilca za azil sprejetje navedenih preventivnih ukrepov ne bi zadostovalo za zagotovitev, da njegova predaja ne bo povzročila dejanske nevarnosti za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, morajo organi zadevne države članice odložiti izvršitev predaje zadevne osebe za tako dolgo, dokler ji njeno stanje ne bo omogočalo, da bo zmožna za tako predajo, in

–        bi se glede na okoliščine primera država članica, ki je podala zahtevo, če bi ugotovila, da se zdravstveno stanje zadevnega prosilca za azil kratkoročno ne bo izboljšalo ali da bi se zaradi dolgotrajne prekinitve postopka stanje zadevne osebe lahko poslabšalo, lahko odločila, da bo sama obravnavala njeno prošnjo z uporabo „diskrecijske klavzule“ iz člena 17(1) Uredbe št. 604/2013.

Člena 17(1) Uredbe št. 604/2013 v povezavi s členom 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ni mogoče razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, državo članico zavezuje, da navedeno klavzulo uporabi.

Če pa zdravstveno stanje zadevnega prosilca za azil državi članici, ki je podala zahtevo, ne bi omogočalo, da tega prosilca preda pred iztekom šestmesečnega roka iz člena 29(1) Uredbe Dublin III, bi bila odgovorna država članica razbremenjena obveznosti, da sprejme zadevno osebo, in odgovornost bi se tako v skladu z odstavkom 2 tega člena prenesla na prvo državo članico.

(Glej točke 89, 96, 97 in točko 2 izreka.)