Language of document : ECLI:EU:C:2017:126

Zadeva C503/15

Ramón Margarit Panicello

proti

Pilar Hernández Martínez

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Secretario Judicial del Juzgado de Violencia sobre la Mujer Único de Terrassa)

„Predhodno odločanje – Člen 267 PDEU – Sodni tajnik – Pojem ‚nacionalno sodišče‘ – Obvezna sodna pristojnost – Izvajanje sodnih funkcij – Neodvisnost – Nepristojnost Sodišča“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. februarja 2017

Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU – Pojem – Secretario Judicial (Španija) – Izključitev – Postopek v glavni stvari z upravnimi značilnostmi – Obveznost organa, da spoštuje načeli enotnega ukrepanja in hierarhične odvisnosti

(člen 267 PDEU)

Sodišče Evropske unije ni pristojno za odgovor na vprašanja, ki jih je postavil Secretario Judicial del Juzgado de Violencia sobre la Mujer Único de Terrassa (sodni tajnik sodišča v Terrassi, Španija, pristojnega za obravnavo zadev v zvezi z nasiljem nad ženskami). Iz vseh zgornjih preudarkov sledi, da Secretario Judicial (sodni tajnik) v okviru postopka izvršbe na podlagi predloga za plačilo stroškov v postopku v glavni stvari ni „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, ne da bi bilo treba preučiti, ali ta organ izpolnjuje preostala merila, ki omogočajo presojo statusa takega organa in so našteta v točki 27 te sodbe.

V obravnavanem primeru je treba, najprej, glede „obveznosti“ sodne pristojnosti predložitvenega organa ugotoviti, da te načeloma ni, ker je pristojnost Secretario Judicial (sodni tajnik) za odločanje v postopku s predlogom za plačilo stroškov v skladu s členoma 34 in 35 LEC povsem posredna in neobvezna. Pooblaščenec ali odvetnik lahko namreč tak predlog vloži samo, kadar zahteva plačilo izdatkov, povezanih z že končanim glavnim sodnim postopkom, v katerem je deloval za svojo stranko. Poleg tega za izterjavo takih stroškov nima ne pravne ne dejanske obveznosti vložitve takega predloga, lahko pa prosto izbira med tem predlogom in ugotovitvenim sodnim postopkom ali postopkom za izdajo plačilnega naloga.

Iz teh preudarkov sledi, da – kot je predložitveni organ navedel v tretjem vprašanju in kot je Tribunal Constitucional (ustavno sodišče) ugotovilo v sodbi št. 58/2016 z dne 17. marca 2016 – postopek izvršbe na podlagi predloga za plačilo stroškov, kot je ta v postopku v glavni stvari, pomeni postopek, ki ima upravne značilnosti, v okviru katerega ni mogoče šteti, da Secretario Judicial izvaja sodno funkcijo.

V teh okoliščinah je poleg tega treba navesti, da Secretario Judicial (sodni tajnik) tudi ne ustreza merilu neodvisnosti, navedenem v točki 27 te sodbe.

V obravnavanem primeru je sicer res, da Secretario Judicial (sodni tajnik), kadar izvaja preizkus v postopku s predlogom za plačilo stroškov, izpolnjuje zahtevo po neodvisnosti v smislu njenega notranjega vidika, saj svoje funkcije opravlja povsem objektivno in nepristransko, kar zadeva stranke v sporu in njihove posamezne interese glede spora. Vendar tudi ni sporno, da Secretario Judicial (sodni tajnik) pri tem preizkusu ne izpolnjuje te zahteve v smislu njenega zunanjega vidika, ki zahteva neobstoj hierarhičnih povezav ali povezav podrejenosti v razmerju do katerega koli subjekta, ki bi mu lahko dajal ukaze ali navodila.

Kot je španska vlada navedla v pisnih in ustnih stališčih, namreč iz besedila členov 452(1), 465(6) in (8) ter 467 LOPJ ter členov 3 in 16(h) kraljevega odloka 1608/2005 izhaja, da Secretario Judicial prejema in je zavezan spoštovati navodila svojega nadrejenega, razen kadar izvršuje pristojnosti na področju sodnega potrjevanja verodostojnosti, in sicer pri overitvi procesnih aktov in dokumentov ter pri potrjevanju dejstev, ki imajo procesne učinke, ali kadar sprejema akte v zvezi z organizacijo in vodenjem postopka. Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, je tako razvidno, da je v trenutnem stanju španske zakonodaje Secretario Judicial (sodni tajnik) pristojen za obravnavanje postopka izvršbe na podlagi predloga za plačilo stroškov v postopku v glavni stvari, pri čemer mora spoštovati načeli enotnega ukrepanja in hierarhične odvisnosti.

(Glej točke 31, 35, 36, od 39 do 42 in izrek.)