Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 1. februarja 2017 – Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato proti Wind Telecomunicazioni SpA

(Zadeva C-54/17)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Wind Telecomunicazioni SpA

Vprašanja za predhodno odločanje1

„Ali sta člena 8 in 9 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 20052 v nasprotju z razlago ustreznih nacionalnih predpisov za prenos (to je členov 24 in 25 Codice del consumo (zakonik o potrošnji)), v skladu s katerima je mogoče kot ,nedopustno vplivanje‘ in tem ,agresivno poslovno prakso‘, s katero lahko operater mobilne telefonije s svojim ravnanjem ,znatno‘ omeji svobodo izbire ali ravnanja povprečnega potrošnika, s tem ko ga ne obvesti o privzetih nastavitvah nekaterih telefonskih storitev (npr. storitev telefonske tajnice ali dostopanja do spleta) na kartici SIM, zlasti če navedenemu operaterju mobilne telefonije ni bilo očitano nobeno dodatno in drugačno ravnanje?

Ali je mogoče točko 29 Priloge I k Direktivi 2005/29/ES […] razlagati tako, da gre za ,nenaročeno dobavo‘, če operater mobilne telefonije od svoje stranke zahteva plačilo za storitve telefonske tajnice ali dostopanja do spleta, in sicer v tem položaju:

– operater mobilne telefonije naj ob sklenitvi pogodbe o storitvah mobilne telefonije potrošnika ne bi ustrezno obvestil, da sta storitvi telefonske tajnice in dostopanja do spleta privzeti nastavitvi na kartici SIM, kar pomeni, da lahko navedeni potrošnik potencialno uporablja navedeni storitvi, brez namenskega nastavljanja (setting);

– vendar mora potrošnik za dejansko uporabo navedenih storitev izvesti za to potrebne postopke (na primer vtipkati številko telefonske tajnice ali izvesti ukaze, s katerimi se vzpostavi spletna povezava);

– operaterju se ne očitata tehnična in operativna ureditev, v kateri je določena potrošnikova dejanska uporaba navedenih storitev, niti obveščanje glede te ureditve in cena teh storitev, temveč le to, da ni navedel informacije o privzeti nastavitvi na kartici SIM?

Ali namen ,splošne‘ Direktive 2005/29/ES kot ,varnostne mreže‘ za varstvo potrošnikov ter uvodna izjava 10 in člen 3(4) navedene direktive 2005/29/ES nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero presoja izpolnjevanja posameznih obveznosti iz sektorske Direktive 2002/22/ES3 izhaja iz varstva uporabnikov, v okviru uporabe splošne Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah, s čimer je izključeno posredovanje organa, pristojnega za preprečevanje kršitve sektorske direktive, vedno kadar lahko vključuje tudi osnovne informacije o nepošteni/nezakoniti poslovni praksi?

Ali je treba načelo specialnosti iz člena 3(4) Direktive 2005/29/ES razumeti kot načelo, ki ureja razmerje med ureditvami (splošna ureditev in sektorske ureditve), ali razmerja med predpisi (splošni in posebni predpisi), pa tudi razmerja med organi, pristojnimi za regulacijo zadevnih sektorjev in nadzor nad njimi?

Ali je mogoče šteti, da gre za pojem ,nasprotja‘ iz člena 3(4) Direktive 2005/29/ES le v primeru očitnega nasprotja med določbami zakonodaje o nepoštenih poslovnih praksah in drugimi predpisi, ki izhajajo iz evropskih in ki urejajo posebne sektorske vidike poslovnih praks, ali zadostuje, da je ureditev, določena z zadevnimi predpisi, v nasprotju z zakonodajo o nepoštenih poslovnih praksah v povezavi s posebnostjo sektorja, tako da povzroči kolizijo med predpisi (Normenkollision) v povezavi z istim dejanskim primerom?

Ali se pojem predpisov skupnosti iz člena 3(4) Direktive 2005/29/ES nanaša samo na določbe iz evropskih uredb in direktiv ter na predpise, na podlagi katerih so bile te neposredno prenesene, ali pa se vključijo tudi zakonodajne in regulativne določbe, s katerimi se izvajajo načela evropskega prava?

Ali načelo specialnosti iz uvodne izjave 10 in člena 3(4) Direktive 2005/29/ES, člena 20 in 21 Direktive 2002/22/ES ter člena 3 in 4 Direktive 2002/21/ES4 nasprotujejo razlagi ustreznih predpisov za prenos v nacionalno pravno ureditev, in sicer razlagi, da je treba vsakokrat, ko se v reguliranem sektorju, v katerem velja sektorska ,potrošniška‘ ureditev z dodelitvijo regulativnih in sankcijskih pristojnosti sektorskemu organu, ravnanje, ki ga je mogoče opredeliti kot ,agresivno prakso‘ v smislu členov 8 in 9 Direktive 2005/29/ES, ali ,v vseh okoliščinah agresivno prakso‘ v smislu Priloge I k Direktivi 2005/29/ES, uporabiti splošno ureditev o nepoštenih poslovnih praksah, in to tudi če obstaja sektorska ureditev, ki je bila sprejeta za varstvo potrošnikov in temelji na predpisih prava Unije, ki celovito ureja navedene ,agresivne prakse‘ in ,v vseh okoliščinah agresivne prakse‘ ali pa navedene ,nepoštene prakse‘?“

____________

1     Opomba: tu je bilo uporabljeno zaporedno oštevilčenje vprašanj za predhodno odločanje, ki se razlikuje od oštevilčenja v predložitveni odločbi, v kateri sta bili predstavljeni dve skupini nezaporedno oštevilčenih vprašanj

2     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

3     Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

4     Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).