Language of document : ECLI:EU:T:2017:694

Zadeva T175/15

Mohamed Marouen Ben Ali Ben Mohamed Mabrouk

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Ukrepi, sprejeti proti osebam, odgovornim za nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanim osebam in subjektom – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev – Ohranitev vpisa imena tožeče stranke – Nezadostna dejanska podlaga – Očitna napaka pri presoji – Napačna uporaba prava – Lastninska pravica – Načelo dobrega upravljanja – Sojenje v razumnem roku – Domneva nedolžnosti – Zahteva za prilagoditev – Potrdilni akt – Nedopustnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 5. oktobra 2017

1.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Osebe, odgovorne za nezakonito prisvojitev državnih sredstev – Pojem – Široka razlaga

(sklepa Sveta 2011/72/SZVP, člen 1(1), in 2011/172/SZVP, člen 1(1))

2.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Narava teh ukrepov – Ukrepi, namenjeni izključno zavarovanju – Neobstoj kazenske narave

(Sklep Sveta 2011/72/SZVP, uvodni izjavi 1 in 2, člen 1)

3.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost Sveta, da sistematično preverja dokaze, ki so jih predložili organi tretje države – Neobstoj

(sklepa Sveta 2011/72/SZVP, člen 1(1), in (SZVP) 2015/157)

4.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Obseg nadzora – Dokaz o utemeljenosti ukrepa – Obveznost Sveta, da oceni, ali je treba od pristojnih organov pridobiti dodatne informacije ali dokaze – Obseg – Spoštovanje načel pravne države in človekovih pravic

(člena 21(1), prvi in drugi pododstavek, točka (b), in (3) PEU in 23 PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; sklepa Sveta 2011/72/SZVP, členi 1(1) in (SZVP) 2015/157)

5.      Evropska unija – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Obseg nadzora – Preizkus zakonitosti glede na informacije, razpoložljive ob sprejetju sklepa

(sklepa Sveta 2011/72/SZVP in (SZVP) 2015/157)

6.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Spoštovanje razumnega roka – Področje uporabe – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Sodni postopek v tretji državi, na katerem temelji odločitev o sprejetju omejevalnih ukrepov – Izključitev

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 51(1) in (2); Sklep Sveta (SZVP) 2015/157)

7.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti proti določenim osebam ali subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, odgovornih za odtujitev javnih sredstev, ter fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani – Omejitev lastninske pravice – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17; sklepa Sveta 2011/72/PESC in (SZVP) 2015/157)

8.      Ničnostna tožba – Tožba, vložena zoper odločbo o potrditvi prejšnje odločbe – Nedopustnost – Pojem potrditvene odločitve – Sklep Sveta, da ne bo izbrisal imena osebe, vpisane v prilogo k sklepu o določitvi omejevalnih ukrepov, sprejetemu po ponovni preučitvi njenega položaja na podlagi bistvenih novih dejstev – Izključitev

(Sklep Sveta 2011/72/SZVP, člena 2(3) in 5(6))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Gej točke od 30 do 32, 34 in 83.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 33 in 140.)

3.      V okviru Sklepa 2011/72/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji načeloma Svetu ni treba preučiti in presoditi upoštevnosti in točnosti dokazov, na katerih temeljijo sodni postopki, ki se vodijo zoper osebe, katerih imena so vpisana v prilogi k temu sklepu. Namen Sveta namreč ni, da bi s sprejetjem tega sklepa in naslednjih sklepov sam kaznoval nezakonite prisvojitve državnih sredstev, ki so predmet preiskave tunizijskih organov, temveč da se zavaruje možnost, da ti organi ugotovijo obstoj teh prisvojitev in da se vrne premoženjska korist, ki iz njih izhaja. Pristojne tunizijske oblasti morajo torej preveriti navedene dokaze in iz njih izpeljati ustrezne ugotovitve. Tako Svetu in Splošnemu sodišču načeloma ni treba preverjati utemeljenosti takih postopkov, temveč le utemeljenost sklepa o zamrznitvi sredstev, glede na dejstva, ki so jih predložili tunizijski organi. Če bi bilo to drugače, bi lahko prišlo do položajev, ko bi Svet prišel do prenagljenih ugotovitev v zvezi z utemeljenostjo te preiskave, ki bi se lahko razlikovale od ugotovitev samih tunizijskih organov. Tak položaj bi lahko pripeljal do paradoksalne situacije, ko v času, ko bi se zadevni osebi sodilo in bi jo ti organi morebiti spoznali za krivo nezakonite prisvojitve državnih sredstev, njeno premoženje v Evropski uniji ne bi bilo več zamrznjeno, kar bi onemogočalo vrnitev premoženjske koristi iz naslova nezakonitih prisvojitev, ki so ji očitane. Polni učinek Sklepa 2011/72 očitno ne bi bil dosežen.

(Glej točki 40 in 46.)

4.      V okviru Sklepa 2011/72/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji Svet ne more v vseh okoliščinah potrditi navedb tunizijskih sodnih organov iz dokumentov, ki so jih ti organi predložili. Skrbno in nepristransko mora namreč presoditi vse dokaze, ki mu jih predložijo pristojni organi, zlasti glede na pripombe in morebitne razbremenilne dokaze, ki jih je navedla tožeča stranka. Ta obveznost izhaja tudi iz načela dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Svet mora, da bi izpolnil svojo obveznost skrbne in nepristranske presoje, oceniti, ali je treba od pristojnih organov pridobiti dodatne informacije ali dokaze, glede na pripombe tožeče stranke in dejstva, ki jih je predložila. Natančneje, čeprav Svet ne more nadomestiti tunizijskih organov pri presoji utemeljenosti sodne preiskave, ki teče zoper tožečo stranko, ni mogoče izključiti obveznosti te institucije, da zaprosi za pojasnila v zvezi z dejstvi, na katerih temelji ta preiskava. Ker je Svet predložil dokaze o poteku sodne preiskave zoper tožečo stranko in ker njihova verodostojnost ni bila prerekana, mora tožeča stranka navesti, na podlagi katerih konkretnih dokazov izpodbija utemeljenost te preiskave.

Glede tega spoštovanje načel pravne države in človekovih pravic ter človekovega dostojanstva velja za vsakršno delovanje Unije, vključno na področju skupne zunanje in varnostne politike, kot je razvidno iz povezanih določb členov 21(1), prvi pododstavek, (2)(b) in (3), PEU ter 23 PEU. Zlasti je treba ugotoviti, da člen 21(1) PEU določa, da želi Unija pri delovanju na mednarodni ravni v svetu med drugim spodbujati pravno državo, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in spoštovanje mednarodnega prava. Načelo sojenja v razumnem roku pa je sestavni del pravice do poštenega sojenja, ki jo varujejo določbe več pravno zavezujočih aktov mednarodnega prava. Zato ni mogoče izključiti tega, da Svet v primeru objektivnih, verodostojnih, točnih in skladnih informacij, ki bi lahko vzbudile utemeljene pomisleke v zvezi s spoštovanjem pravice zadevne osebe do sojenja v razumnem roku v sodni preiskavi, ki teče zoper njo, in je podlaga za zamrznitev njenega premoženja v Uniji, izvede potrebna preverjanja.

(Glej točke 41, 42, 48, 64 in 65.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 61.)

6.      Člen 47(2), prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče.

Z vidika člena 51(1) in (2) Listine pa je treba določbe člena 47 te listine razlagati tako, da se nanašajo na pravico do učinkovitega sodnega varstva le v postopkih, katerih predmet so pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja pravo Unije. Člen 47 Listine zagotavlja, da bo zoper sporno zamrznitev sredstev zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pred Splošnim sodiščem, kar med drugim pomeni, da se bo preizkusilo, ali ima sklep o sprejetju teh ukrepov dovolj trdno dejansko podlago. Tako obveznost preizkusa z vidika člena 47 Listine ima torej Splošno sodišče in ne Svet. Določb člena 47 Listine pa ni mogoče uporabiti za pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva v okviru sodnega postopka, ki zoper njo teče v tretji državi. Poleg tega se z dejstvom, da sklep o sprejetju omejevalnih ukrepov zoper tožečo stranko temelji na tem sodnem postopku, ne more upravičiti nadzora nad zakonitostjo tega postopka z vidika teh določb. Po eni strani namreč ta sklep izvira od institucije Unije, ki je pogodbi ne pooblaščata za izvrševanje sodne funkcije. Po drugi strani ta sklep, ki je bil poleg tega sprejet v okviru skupne zunanje in varnostne politike, nima sodne narave, saj ne gre za odločanje o tožbi ali za rešitev spora.

(Glej točke od 89 do 92.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 150 in 151.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 155 do 157.)