Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rayonen sad Lukovit (Bolgarija) 17. julija 2018 – Strafverfahren/EP

(Zadeva C-467/18)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Rayonen sad Lukovit

Stranka v postopku v glavni stvari

EP

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali obravnavani postopek odreditve zdravstvenih prisilnih ukrepov, ki so vrsta državne prisile v razmerju do oseb, ki so po ugotovitvah državnega tožilstva storile družbeno nevarno dejanje, spada na področje uporabe Direktive 2012/13/EU1 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku in Direktive 2013/48/EU2 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku?

2.    Ali so bolgarski postopkovni predpisi, ki urejajo posebni postopek odreditve zdravstvenih prisilnih ukrepov v skladu s členom 427 in naslednjimi NPK (Nakazatelno-protsesualen kodeks, bolgarski zakonik o kazenskem postopku) in v skladu s katerimi sodišče nima pravice vrniti zadeve državnemu tožilstvu in mu naložiti, naj odpravi bistvene kršitve postopka, storjene med predkazenskim postopkom, temveč lahko bodisi ugodi predlogu za odreditev zdravstvenih prisilnih ukrepov bodisi ga zavrne, učinkovito pravno sredstvo v smislu člena 12 Direktive 2013/48/EU in člena 8 Direktive 2012/13/EU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki osebi zagotavlja pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne kršitve njenih pravic med predkazenskim postopkom?

3.    Ali je mogoče Direktivo 2012/13/EU in Direktivo 2013/48/EU uporabiti za (pred-)kazenski postopek, če nacionalno pravo, in sicer Nakazatelno-protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku), ne pozna pravnega pojma „osumljenec“, državno tožilstvo pa med predkazenskim postopkom osebe uradno ne šteje za obdolženca, saj izhaja iz tega, da je umor, ki je predmet preiskav, storila oseba v stanju neprištevnosti, in zato ustavi kazenski postopek, ne da bi osebo o tem obvestilo, pri sodišču pa predlaga odreditev zdravstvenih prisilnih ukrepov zoper osebo?

4.    Ali se oseba, v zvezi s katero se predlaga obvezno zdravljenje, šteje za „osumljeno“ v smislu člena 2(1) Direktive 2012/13/EU in člena 2(3) Direktive 2013/48/EU, če je policist ob prvem ogledu kraja kaznivega dejanja in med začetnimi preiskovalnimi ukrepi v stanovanju žrtve in njenega sina, potem ko je ugotovil, da ima sin sledove krvi na svojem telesu, tega vprašal, zakaj je umoril svojo mater in zakaj je truplo odnesel na cesto, ter sinu po tem, ko mu je odgovoril na ti vprašanji, nadel lisice? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je treba osebo že v tem trenutku obvestiti v skladu s členom 3(1) v povezavi z odstavkom 2 Direktive 2012/13/EU in kako je treba v takem primeru pri obvestitvi upoštevati posebne potrebe osebe v skladu z odstavkom 2, če je policist vedel, da je oseba duševno motena?

5.    Ali so nacionalni predpisi, kakršni so obravnavani, ki dovoljujejo dejanski odvzem prostosti s prisilno privedbo v psihiatrično bolnišnico po postopku v skladu z Zakon za zdraveto (zakon o zdravju) (preventivni prisilni ukrep, ki se odredi, če je dokazano, da ima oseba duševno motnjo in obstaja nevarnost, da bo storila kaznivo dejanje, vendar ne zaradi že storjenega dejanja), v skladu s členom 3 Direktive (EU) 2016/3433 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti, če je dejanski razlog za uvedbo postopka dejanje, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek zoper osebo, ki je bila privedena na zdravljenje, in se na ta način pri prijetju zaobide pravica do poštenega sojenja, ki mora izpolnjevati pogoje iz člena 5(4) EKČP, to pomeni, da mora iti za postopek, v katerem ima sodišče pooblastilo, da preveri, ali so se upoštevala postopkovna pravila, da preveri sum, na katerem je temeljilo prijetje, pa tudi zakonitost cilja, ki se uresničuje s temi ukrepi, kar sodišče mora storiti, če je bila oseba prijeta po postopku, določenem v Nakazatelno-protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku)?

6.    Ali pojem domneve nedolžnosti iz člena 3 Direktive (EU) 2016/343 zajema tudi domnevo, da neprištevna oseba ni storila dejanja, ki je družbeno nevarno in ki ji ga očita državno tožilstvo, če se ne dokaže nasprotno v skladu s postopkovnimi pravili (v kazenskem postopku ob zagotavljanju pravice do obrambe)?

7.    Ali nacionalni predpisi, ki določajo različna pooblastila sodišča, ki zadevo obravnava, v zvezi s presojo zakonitosti predkazenskega postopka po uradni dolžnosti, glede na to, ali:

(1)    sodišče preizkusi obtožni akt državnega tožilstva, v katerem se domneva, da je določena, duševno zdrava oseba storila kaznivo dejanje umora (člen 249(1) v povezavi z odstavkom 4 NPK), ali

(2)    sodišče preizkusi predlog državnega tožilstva, v katerem se domneva, da je oseba storila kaznivo dejanje umora, vendar dejanje zaradi duševne motenosti storilca ni kaznivo dejanje, in s katerim se predlaga sodna odredba državne prisile za namene zdravljenja,

zagotavljajo ranljivim osebam učinkovito pravno sredstvo, kakor je določeno v členu 13 v povezavi s členom 12 Direktive 2013/48/EU in v členu 8, točka 2, v povezavi s členom 3(2) Direktive 2012/13/EU, in ali so različna pooblastila sodišča, ki so odvisna od vrste postopka, ki pa se določi glede na to, ali je oseba, ki se šteje za storilca, duševno zdrava in torej lahko kazensko odgovarja, v skladu z načelom prepovedi diskriminacije iz člena 21(1) Listine?

____________

1 Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL 2012, L 142, str. 1).

2 Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL 2013, L 294, str. 1).

3 Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL 2016, L 65, str. 1).