Language of document : ECLI:EU:C:2019:344

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 2. maja 2019(*)

„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Uredba (ES) št. 510/2006 – Člen 13(1)(b) – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Sir manchego (,queso manchego‘) – Uporaba znakov, ki lahko spominjajo na regijo, na katero se navezuje zaščitena označba porekla (ZOP) – Pojem ‚običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni potrošnik‘ – Evropski potrošniki ali potrošniki v državi članici, kjer se proizvod, zaščiten z ZOP, proizvaja in kjer se ta izdelek večinoma uživa“

V zadevi C‑614/17,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija) z odločbo z dne 19. oktobra 2017, ki je na Sodišče prispela 24. oktobra 2017, v postopku

Fundación Consejo Regulador de la Denominación de Origen Protegida Queso Manchego

proti

Industrial Quesera Cuquerella SL,

Juanu Ramónu Cuquerelli Montagudu,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi M. Vilaras, predsednik senata, K. Jürimäe, sodnica, ter D. Šváby, S. Rodin (poročevalec) in N. Piçarra, sodniki,

generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,

sodni tajnik: R. Schiano, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. oktobra 2018,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Fundación Consejo Regulador de la Denominación de Origen Protegida Queso Manchego M. Pomares Caballero, abogado,

–        za Industrial Quesera Cuquerella SL in J. R. Cuquerello Montaguda J. A. Vallejo Fernández, F. Pérez Álvarez in J. Pérez Itarte, abogados,

–        za špansko vlado A. Rubio González in V. Ester Casas, agenta,

–        za nemško vlado T. Henze, M. Hellmann in J. Techert, agenti,

–        za francosko vlado D. Colas, S. Horrenberger, A.‑L. Desjonquères in C. Mosser, agenti,

–        za Evropsko komisijo I. Galindo Martín, D. Bianchi in I. Naglis, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 10. januarja 2019

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL 2006, L 93, str. 12).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Fundación Consejo Regulador de la Denominación de Origen Protegida Queso Manchego (fundacija za upravljanje zaščitene označbe porekla Queso Manchego, Španija) (v nadaljevanju: fundacija Queso Manchego) in Industrial Quesera Cuquerella SL (v nadaljevanju: IQC) ter Juanom Ramónom Cuquerello Montagudom zlasti zato, ker je družba IQC uporabljala etikete za označevanje in trženje sirov, ki niso zaščiteni z zaščiteno označbo porekla (ZOP) „queso manchego“.

 Pravni okvir

3        V uvodnih izjavah 4 in 6 Uredbe št. 510/2006 je navedeno:

„(4)      Zaradi raznolikosti proizvodov na trgu in množice informacij o njih bi morale biti potrošniku na voljo jasne in jedrnate informacije o poreklu proizvoda, ki mu omogočajo najboljšo izbiro.

[…]

(6)      Za označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba oblikovati koncepte Skupnosti. Okvir pravil Skupnosti o sistemu zaščite omogoča razvoj geografskih označb in označb porekla, ker s poenotenim pristopom zagotavlja enake konkurenčne pogoje za proizvajalce proizvodov, ki nosijo takšne označbe, in povečuje zaupanje potrošnikov v te proizvode.“

4        Člen 2(1)(a) te uredbe določa:

„V tej uredbi:

(a)      ,označba porekla‘ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:

–        s poreklom iz te regije, določenega kraja ali države,

–        katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ter

–        katerega proizvodnja, predelava in priprava je bila opravljena na opredeljenem geografskem območju“.

5        Člen 13(1) navedene uredbe določa:

„Registrirana imena so zaščitena pred:

[…]

(b)      vsako zlorabo, posnemanjem ali omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so ‚slog‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kot se proizvaja v‘, ‚imitacija‘ ali kakšen podoben izraz;

(c)      vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

[…]“

6        Člen 14(1) te uredbe določa:

„Kadar je označba porekla ali geografska označba registrirana po tej uredbi, se vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 13 in zadeva isto vrsto proizvoda, zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za registracijo [Evropski k]omisiji.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Fundacija Queso Manchego je zadolžena za upravljanje in zaščito ZOP „queso manchego“. V zvezi s tem je pri pristojnem španskem prvostopenjskem sodišču vložila tožbo proti toženima strankama v postopku v glavni stvari, s katero je želela, da se ugotovi, da se z etiketami, ki jih uporablja družba IQC za označevanje in trženje sirov „Adarga de Oro“, „Super Rocinante“ in „Rocinante“, ki niso zaščiteni z ZOP „queso manchego“, ter z uporabo besed „Quesos Rocinante“ krši ZOP „queso manchego“, ker te etikete in te besede pomenijo nedovoljeno omembo te ZOP v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006.

8        Špansko prvostopenjsko sodišče je to tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da znaki in imena, ki jih družba IQC uporablja za trženje sirov, ki niso bili zaščiteni z ZOP „queso manchego“, niso vizualno ali fonetično podobni ZOP „queso manchego“ ali „la Mancha“ in da uporaba znakov, kot je ime „Rocinante“ ali podoba literarnega junaka Don Kihota iz Manče, spominja na pokrajino Mancha (Španija) in ne na sir, zaščiten z ZOP „queso manchego“.

9        Fundacija Queso Manchego je zoper to zavrnitev vložila pritožbo pri Audiencia Provincial de Albacete (pokrajinsko pritožbeno sodišče v Albaceteju, Španija), ki je s sodbo z dne 28. oktobra 2014 potrdilo sodbo, izdano na prvi stopnji. To sodišče je ugotovilo, da uporaba manške krajine in podob, ki so značilne za Mančo, na etiketah sirov, ki jih trži družba IQC, ki niso zaščiteni z ZOP „queso manchego“, povzroči, da potrošnik pomisli na regijo Manča, vendar ne nujno na sir, zaščiten z ZOP „queso manchego“.

10      Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija).

11      Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) v predložitveni odločbi podaja niz preudarkov glede dejanskega stanja.

12      Najprej, predložitveno sodišče navaja, da je beseda „manchego“, uporabljena v ZOP „queso manchego“, pridevnik, ki v španskem jeziku označuje osebe in izdelke s poreklom iz regije Manča. Nato ugotavlja, da so z ZOP „queso manchego“ zaščiteni siri, pridelani v regiji Manča iz ovčjega mleka in ob upoštevanju zahtev glede tradicionalne proizvodnje, predelave in zorenja, navedenih v specifikaciji te ZOP.

13      Predložitveno sodišče poleg tega pojasnjuje, da je Miguel Cervantes večino dejanj pustolovskega junaka Don Kihota iz Manče postavil v regijo Manča. Poleg tega je predložitveno sodišče tega junaka opisalo z nekaterimi fizičnimi lastnostmi in izbiro oblačil, podobno tistim, ki jih ima junak, prikazan s figurativnim motivom na etiketi sira „Adarga de Oro“. V zvezi s tem se beseda „adarga“ (majhen usnjen ščit), ki je zdaj arhaizem, v navedenem romanu uporabi za poimenovanje ščita, ki ga uporablja Don Kihot. Poleg tega predložitveno sodišče poudarja, da eno od imen, ki jih družba IQC uporablja za nekatere od svojih sirov, ustreza imenu konja, na katerem jezdi Don Kihot iz Manče, in sicer „Rocinante“. Mlini na veter, proti katerim se bori Don Kihot, so značilni element manške krajine. Na nekaterih etiketah sirov, ki jih proizvaja družba IQC in ki niso zaščiteni z ZOP „queso manchego“, ter na nekaterih slikah na spletni strani družbe IQC, kjer se prav tako oglašujejo siri, ki niso zaščiteni s to ZOP, se pojavljajo krajine z mlini na veter in ovcami.

14      V teh okoliščinah je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali mora biti omemba [ZOP], določena v členu 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, nujno posledica uporabe označb, ki so vizualno, fonetično ali pomensko podobne [ZOP], ali pa je lahko posledica uporabe figurativnih znakov, ki spominjajo na [ZOP]?

2.      Kadar gre za [ZOP], ki je geografska (člen 2(1)(a) Uredbe št. 510/2006), in če gre za enake ali primerljive izdelke, ali se lahko uporaba znakov, ki spominjajo na regijo, na katero se navezuje [ZOP], šteje za omembo same [ZOP] v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, ki ni dopustna, celo če je tisti, ki uporablja te znake, proizvajalec s sedežem v regiji, na katero se navezuje [ZOP], vendar čigar izdelki niso zaščiteni s to [ZOP], saj ne izpolnjujejo zahtev (ki se ne nanašajo na geografsko poreklo), ki se zahtevajo s specifikacijo?

3.      Ali je treba pojem običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika, na čigar zaznavo se mora nacionalno sodišče opreti pri odločitvi, ali obstaja ‚omemba‘ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, razumeti tako, da se nanaša na evropskega potrošnika, ali pa se nanaša le na potrošnika države članice, v kateri se proizvaja izdelek, ki spominja na [ZOP] ali na katerega se geografsko navezuje ZOP, in kjer se ta izdelek večinoma uživa?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

15      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 razlagati tako, da je omemba registriranega imena lahko posledica uporabe figurativnih znakov.

16      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne samo njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje ureditve, katere del je (sodbi z dne 17. maja 2018, Industrias Químicas del Vallés, C‑325/16, EU:C:2018:326, točka 27, in z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association, C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 27).

17      Prvič, iz besedila člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 je razvidno, da ta določba določa zaščito registriranih imen pred vsako omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot je „slog“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podoben izraz.

18      Takšno besedilo se lahko razume tako, da se ne nanaša samo na besede, s katerimi se lahko omeni registrirano ime, ampak tudi na vsak figurativni znak, ki lahko potrošnika spominja na proizvode, katerih ime je zaščiteno. V zvezi s tem uporaba besede „vsaka“ odraža namen zakonodajalca Evropske unije zaščititi registrirana imena, upoštevajoč, da je omemba lahko posledica uporabe besednega elementa ali figurativnega znaka.

19      Res je, da je Sodišče odločilo, da pojem „omemba“ zajema primer, v katerem beseda, uporabljena za opis proizvoda, vključuje del registriranega imena, tako da potrošnik, ko se sreča z imenom proizvoda, pomisli na proizvod, katerega označba je zaščitena (glej po analogiji sodbo z dne 4. marca 1999, Consorzio per la tutela del formaggio Gorgonzola, C‑87/97, EU:C:1999:115, točka 25).

20      Sodišče je navedlo tudi, da je za ugotovitev pojma „navajanje“ v smislu člena 16(b) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL 2008, L 39, str. 16) ključno merilo to, ali potrošnik, ko se sreča s spornim imenom, takoj pomisli na proizvod, ki je zaščiten z geografsko označbo (sodba z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association, C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 51).

21      Čeprav se je sodna praksa, navedena v točkah 19 in 20 te sodbe, nanašala na zadeve v zvezi z imeni proizvodov in v zvezi s figurativnimi znaki, pa je iz tega kljub temu mogoče sklepati, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 24 sklepnih predlogov, da je odločilno merilo za ugotovitev, ali element omenja registrirano ime v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, to, ali lahko potrošnik ob tem elementu takoj pomisli na proizvod, katerega ime je zaščiteno.

22      Zato načeloma ni mogoče izključiti, da lahko potrošnik ob figurativnih znakih takoj pomisli na proizvode z registriranim imenom zaradi njihove pojmovne bližine s takim imenom.

23      Drugič, kar zadeva okvir, v katerega spada pojem „omemba“, ni mogoče sprejeti, kot trdi Komisija, da se lahko omemba registriranega imena s figurativnimi znaki obravnava izključno na podlagi člena 13(1)(c) Uredbe št. 510/2006.

24      Na eni strani je namreč treba ugotoviti, da člen 13(1)(b) te uredbe ne omejuje področja uporabe te določbe zgolj na imena proizvodov, ki jih ta imena zajemajo. Nasprotno, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 28 sklepnih predlogov, ta določba zagotavlja zaščito pred „vsako“ omembo, čeprav zaščiteno ime spremlja izraz, kot je „slog“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, ali „imitacija“, na embalaži zadevnega proizvoda.

25      Na drugi strani pa je res, kot poudarja Komisija, da je Sodišče v sodbi z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association (C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 65), ugotovilo, da je v členu 16 Uredbe št. 110/2008, ki je podoben členu 13 Uredbe št. 510/2006, stopnjevani seznam prepovedanih dejanj.

26      Vendar iz dejstva, da se člen 13(1)(c) te uredbe nanaša na vsako drugo omembo na zavojčku ali zunanji embalaži, na oglaševanje ali na dokumente v zvezi z zadevnim izdelkom, ni mogoče šteti, da samo ta določba izključuje uporabo figurativnih znakov, ki kršijo registrirana imena.

27      Namreč, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 33 sklepnih predlogov, se stopnjevani seznam, na katerega se sklicuje Sodišče, nanaša na naravo prepovedanih dejanj, in sicer – glede člena 13(1)(c) navedene uredbe – na napačne in zavajajoče navedbe glede izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnostih proizvoda, in ne na dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri določitvi obstoja takšnih napačnih ali zavajajočih navedb.

28      Zato kontekstualna razlaga člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 potrjuje razlago, ki izhaja iz besedila iz točke 22 te sodbe.

29      Tretjič, ugotoviti je treba, da je v skladu z uvodnima izjavama 4 in 6 Uredbe št. 510/2006 cilj te uredbe med drugim zagotoviti, da ima potrošnik jasne, jedrnate in verodostojne informacije, ki mu dajejo natančne informacije o poreklu proizvoda.

30      Takšen cilj pa je lažje zagotoviti, kadar registrirano ime ne more biti predmet omembe s figurativnimi znaki v smislu člena 13(1)(b) te uredbe.

31      Nazadnje je treba poudariti, da bo predložitveno sodišče moralo konkretno presoditi, ali lahko ob figurativnih znakih, kot so tisti iz postopka v glavni stvari, potrošnik takoj pomisli na proizvode, katerih ime je registrirano.

32      Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 razlagati tako, da je omemba registriranega imena lahko posledica uporabe figurativnih znakov.

 Drugo vprašanje

33      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 razlagati tako, da lahko uporaba figurativnih znakov, ki spominjajo na geografsko območje, na katero se navezuje označba porekla iz člena 2(1)(a) te uredbe, pomeni njeno omembo, tudi če navedene figurativne znake uporablja proizvajalec s sedežem v tej regiji, vendar čigar izdelki, ki so podobni ali primerljivi s tistimi, ki so zaščiteni s to označbo porekla, z njo niso zaščiteni.

34      Uvodoma je treba ugotoviti, da člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 ne določa nobene izjeme v korist proizvajalca s sedežem na geografskem območju, ki je zaščiteno z ZOP in čigar izdelki, ki niso zaščiteni z ZOP, so podobni ali primerljivi s tistimi, ki so zaščiteni z ZOP.

35      Poudariti je treba, da bi taka izjema povzročila, da bi proizvajalec lahko uporabljal figurativne znake, ki spominjajo na geografsko območje, katerega ime je del označbe porekla, ki varuje izdelek, ki je enak ali podoben izdelku tega proizvajalca, in bi se torej lahko neupravičeno okoristil z ugledom te označbe.

36      Zato v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, proizvajalca podobnih ali primerljivih proizvodov s tistimi, ki so zaščiteni z označbo porekla, zaradi dejstva, da ima sedež na geografskem območju, povezanim s to označbo, ni mogoče izključiti iz področja uporabe člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006.

37      Dalje, čeprav mora nacionalno sodišče presoditi, ali to, da proizvajalec uporablja figurativne znake, ki spominjajo na geografsko območje, katerega ime je del označbe porekla, za izdelke, ki so enaki ali podobni tistim, ki so označeni s to označbo, pomeni omembo registriranega imena v smislu člena 13(1)(b) te uredbe, lahko Sodišče, ko odloča o vprašanju za predhodno odločanje, po potrebi poda pojasnila, ki nacionalno sodišče usmerjajo pri njegovi odločitvi (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2009, Severi, C‑446/07, EU:C:2009:530, točka 60).

38      Pri tem se mora nacionalno sodišče v bistvu opreti na predvideno reakcijo potrošnika, pri čemer je bistveno, da se pri njem ustvari povezava med spornimi elementi, v obravnavanem primeru figurativnimi znaki, ki spominjajo na geografsko območje, katerega ime je del označbe porekla, in registriranim imenom (glej v tem smislu sodbo z dne 21. januarja 2016, Viiniverla, C‑75/15, EU:C:2016:35, točka 22).

39      V zvezi s tem je naloga nacionalnega sodišča, da presodi, ali je povezava med spornimi elementi in registriranim imenom dovolj neposredna in nedvoumna, tako da potrošnik, ko jih ima pred seboj, primarno pomisli na to ime (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association, C‑44/17, EU:C:2018:415, točki 53 in 54).

40      Tako bo moralo predložitveno sodišče ugotoviti, ali obstaja dovolj neposredna in nedvoumna pojmovna bližina med figurativnimi znaki iz postopka v glavni stvari in ZOP „queso manchego“, ki se v skladu s členom 2(1)(a) Uredbe št. 510/2006 nanaša na geografsko območje, s katerim je povezana, in sicer na regijo Manča.

41      V obravnavanem primeru se bo predložitveno sodišče moralo prepričati, da lahko figurativni znaki iz postopka v glavni stvari, zlasti podobe osebe, ki spominja na Don Kihota iz Manče, koščenega konja ter pokrajine z mlini na veter in ovcami, ustvarijo pojmovno bližino z ZOP „queso manchego“, tako da bo potrošnik takoj pomislil na proizvod, ki je zaščiten s to ZOP.

42      V zvezi s tem bo moralo predložitveno sodišče presoditi, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 41 sklepnih predlogov, ali je treba upoštevati skupaj vse figurativne in besedne znake, ki se pojavljajo na proizvodih iz postopka v glavni stvari, da se opravi celovit preizkus, upoštevajoč vse elemente, ki lahko pomenijo omembo.

43      Glede na zgoraj navedeno je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 razlagati tako, da lahko uporaba figurativnih znakov, ki omenjajo geografsko območje, na katero se navezuje označba porekla iz člena 2(1)(a) te uredbe, pomeni njegovo omembo, tudi če navedene figurativne znake uporablja proizvajalec s sedežem v tej regiji, vendar čigar proizvodi, ki so podobni ali primerljivi s tistimi, ki jih ščiti ta označba porekla, s to označbo niso zaščiteni.

 Tretje vprašanje

44      Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pojem običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika, na čigar zaznavo se mora nacionalno sodišče opreti pri odločitvi, ali obstaja „omemba“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, razumeti tako, da se nanaša na evropskega potrošnika, ali pa se nanaša le na potrošnika države članice, v kateri se proizvod, ki spominja na zaščiteno geografsko označbo, proizvaja, ali na katerega se ta označba geografsko navezuje, in kjer se ta proizvod večinoma uživa?

45      Najprej, glede razlage člena 16(b) Uredbe št. 110/2008, ki je podoben členu 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, je Sodišče razsodilo, da mora predložitveno sodišče za ugotovitev obstoja „navajanja“ registrirane geografske označbe, presoditi, ali običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni evropski potrošnik, ko se sreča s spornim imenom, takoj pomisli na proizvod, ki je označen z zaščiteno geografsko označbo (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association, C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 56).

46      Sodišče je pojasnilo tudi, da okoliščina, da se sporno ime v zadevi, v kateri je bila izdana v prejšnji točki navedena sodba, nanaša na kraj proizvodnje, ki ga potrošniki države članice, v kateri se proizvod proizvaja, poznajo, ni pomemben dejavnik v okviru presoje pojma „navajanje“ v smislu člena 16(b) Uredbe št. 110/2008, ker so s to določbo registrirane geografske označbe zaščitene pred vsakim navajanjem na celotnem ozemlju Unije ter ker se to glede na nujnost zagotoviti učinkovito in enotno zaščito navedenih označb na tem ozemlju nanaša na vse potrošnike (glej po analogijo sodbi z dne 21. januarja 2016, Viiniverla, C‑75/15, EU:C:2016:35, točki 27 in 28, in z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association, C‑44/17, EU:C:2018:415, točka 59).

47      Iz navedenega izhaja, da je treba pojem običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega evropskega potrošnika razlagati tako, da zagotavlja učinkovito in enotno zaščito registriranih imen pred vsako omembo na celotnem ozemlju Unije.

48      Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 51 sklepnih predlogov, čeprav učinkovita in enotna zaščita registriranih imen zahteva neupoštevanje okoliščin, ki bi lahko izključile obstoj omembe zgolj za potrošnike države članice, ta zahteva tudi ne pomeni, da presoja omembe glede na potrošnike ene same države članice ne zadostuje za uveljavljanje varstva iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006.

49      Zato bo predložitveno sodišče moralo presoditi, ali figurativni in besedni elementi, ki se nanašajo na proizvod iz postopka v glavni stvari, ki se proizvaja ali večinoma uživa v Španiji, potrošnike te države članice spominjajo na registrirano ime, ki se bo moralo, če je tako, zaščititi pred omembo na celotnem ozemlju Unije.

50      Iz tega sledi, da je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba pojem običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika, na čigar zaznavo se mora nacionalno sodišče opreti pri odločitvi, ali obstaja „omemba“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, razumeti tako, da se nanaša na evropskega potrošnika, vključno s potrošniki države članice, v kateri se proizvod, ki spominja na zaščiteno geografsko označbo, proizvaja ali na katerega se ta označba geografsko navezuje, in kjer se ta izdelek večinoma uživa.

 Stroški

51      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1.      Člen 13(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila je treba razlagati tako, da je omemba registriranega imena lahko posledica uporabe figurativnih znakov.

2.      Člen 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006 je treba razlagati tako, da lahko uporaba figurativnih znakov, ki spominjajo na geografsko območje, na katero se navezuje označba porekla iz člena 2(1)(a) te uredbe, pomeni njeno omembo, tudi če navedene figurativne znake uporablja proizvajalec s sedežem v tej regiji, vendar čigar izdelki, ki so podobni ali primerljivi s tistimi, ki so zaščiteni s to označbo porekla, z njo niso zaščiteni.

3.      Pojem običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika, na čigar zaznavo se mora nacionalno sodišče opreti pri odločitvi, ali obstaja „omemba“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 510/2006, je treba razumeti tako, da se nanaša na evropskega potrošnika, vključno s potrošniki države članice, v kateri se proizvod, ki spominja na zaščiteno geografsko označbo, proizvaja ali na katerega se ta označba geografsko navezuje, in kjer se ta izdelek večinoma uživa.

Podpisi


*      Jezik postopka: španščina.