Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso-Administrativo nº 24 de Madrid (Španija) 11. februarja 2019 – Sindicato Único de Sanidad e Higiene de la Comunidad de Madrid in Sindicato de Sanidad de Madrid de la CGT/Consejería de Sanidad de la Comunidad de Madrid

(Zadeva C-103/19)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Contencioso-Administrativo nº 24 de Madrid

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Sindicato Único de Sanidad e Higiene de la Comunidad de Madrid in Sindicato de Sanidad de Madrid de la C.G.T.

Tožena stranka: Consejería de Sanidad de la Comunidad de Madrid

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je v skladu z okvirnim sporazumom, ki je priloga k Direktivi 1999/70/ES1 , in sicer z njeno določbo 5, njenima splošnima ugotovitvama 6 in 8 ter samimi parametri, določenimi v sodbi Sodišča (deseti senat) z dne 14. septembra 2016 (ECLI:EU:C:2016:679), zakonodaja, ki je predmet tožbe, in sicer odredba ministra za zdravje 406/2017 z dne 8. maja, ki po podaljšanju zaporednih imenovanj za določen čas v sektorju javnega zdravja, ki so imenovanja, ki temeljijo na določbah nacionalnega prava in so omogočala podaljšanja za pokrivanje in zagotavljanje začasnega, občasnega ali izrednega dela, medtem ko so se v resnici z njimi pokrivale stalne in trajne potrebe, določa ukrep, s katerim se spremeni narava 9126 delovnih mest, in sicer občasni javni uslužbenec (personal estatutario temporal eventual) postane prehodni javni uslužbenec (personal estatutario temporal interino), pri čemer je izid tega postopka, da se ta delovna mesta vključijo v kadrovski načrt in s tem delavcu, zaposlenem za določen čas, preneha delovno razmerje?

Ali je pravilna razlaga tega sodišča, v skladu s katero oblika izvajanja člena 9(3) kadrovskih predpisov, ki je opisano, z odredbo ministra za zdravje 406/2017 z dne 8. maja, ni v skladu z določbo 5, s splošnima ugotovitvama 6 in 8 niti s samimi parametri, ki jih določa sodba Sodišča (deseti senat) z dne 14. septembra 2016 (ECLI:EU:C:2016:679), saj po zlorabi zaposlitve za določen čas za pokrivanje stalnih potreb in priznanju strukturnega pomanjkanja omogoča, da se te zlorabe nikoli ne kaznuje, s tem pa se ne upoštevajo cilji Direktive, javni uslužbenci, zaposleni za določen čas, pa so še naprej v neugodnem položaju?

Ali je pravilna razlaga, ki jo to sodišče podaja v zvezi z določbo 5 ter splošnima ugotovitvama 6 in 8 okvirnega sporazuma in samimi parametri, ki jih določa sodba Sodišča (deseti senat) z dne 14. septembra 2016 (ECLI:EU:C:2016:679), ki so določeni v tej zadevi in na podlagi katerih je treba šteti, da odredba ministra za zdravje 406/2017 z dne 8. maja ni v skladu s členom 2, prvi odstavek, Direktive 1999/70, ker španska država na zagotavlja rezultatov, določenih v Direktivi, kar pomeni, da ob nastanku zlorabe zaposlovanja za določen čas ne ponudi učinkovitih in ustreznih jamstev za varstvo delavcev, da bi se navedena zloraba ustrezno kaznovala in odpravile posledice kršitve prava Unije, zlorabe ne kaznuje in torej dopušča, da se v zdravstvenem sektorju direktiva Skupnosti ne uporablja?

Ali je glede na to, da nacionalna zakonodaja v javnem sektorju absolutno prepoveduje, da bi se veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preoblikovalo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali da bi se delavcu, ki je bil žrtev zlorabe, zagotovila stabilnost, in ker v tej nacionalni zakonodaji ne obstaja drug učinkovit ukrep za preprečevanje in po potrebi kaznovanje zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, pravilna razlaga tega sodišča, da odredbe ministra za zdravje 406/2017 z dne 8. maja (s katero se z zamudo izvaja člen 9(3) kadrovskih predpisov) in poznejšega javnega natečaja, ki se ga lahko udeležijo tudi zunanji kandidati, ni mogoče šteti za učinkovita ukrepa, s katerima se preprečuje in po potrebi kaznuje zloraba veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj se s tem – kot meni in poudarja to sodišče – izogiba izvajanju in uresničevanju ciljev, določenih s samo direktivo Skupnosti?

Ali je treba odredbo ministra za zdravje 406/2017 z dne 8. maja, ki omejuje svoje področje uporabe izključno na občasne javne uslužbence, uprava pa v zvezi z ostalimi delavci, zaposlenimi za določen čas, ki so v delovnem razmerju z upravo predolgo časa, v roku, ki ga določa nacionalna določba, ne opravi študije o razlogih za taka razmerja, da bi po potrebi presodila, ali je treba ustvariti strukturno delovno mesto v kadrovskem načrtu, tako da negotov položaj delavcev dejansko postane stalen, pri tem pa se te zlorabe ne kaznujejo, se v zvezi z njimi ne sprejme nobenega ukrepa, ki bi ponujal učinkovita in ustrezna jamstva za njihovo varstvo, z namenom ustreznega kaznovanja navedene zlorabe in odprave posledic kršitve prava Unije, razlagati tako, da se z njo ne upoštevajo zahteve, ki izhajajo iz sodbe Sodišča (deseti senat) z dne 14. septembra 2016 (ECLI:EU:C:2016:679), ker se ustvarja zgoraj opisani položaj in se s tem krši predpis Skupnosti?

____________

1 Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).