Language of document : ECLI:EU:C:2019:251

Zadeva C621/16 P

Evropska komisija

proti

Italijanski republiki

 Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. marca 2019

„Pritožba – Jezikovna ureditev – Javni natečaj za zaposlitev upravnih uslužbencev – Razpis natečaja – Upravni uslužbenci (AD 5) – Upravni uslužbenci (AD 6) na področju varstva podatkov – Znanje jezikov – Omejitev izbire drugega jezika natečajev na angleški, francoski in nemški jezik – Jezik sporazumevanja z Evropskim uradom za izbor osebja (EPSO) – Uredba (EGS) št. 1 – Kadrovski predpisi – Diskriminacija na podlagi jezika – Utemeljitev – Interes službe – Sodni nadzor“

1.        Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Razpis javnega natečaja Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) za sestavo rezervnega seznama upravnih uslužbencev – Vključitev

(člen 263 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29(1) in Priloga III, člen 1(1))

(Glej točke 44, 45 in od 49 do 55.)

2.        Uradniki – Natečaj – Potek javnega natečaja – Jeziki sodelovanja na testih – Omejitev pri izbiri drugega jezika – Diskriminacija na podlagi jezika – Utemeljitev glede na potrebe službe – Spoštovanje načela sorazmernosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 1d, 27 in 28(f))

(Glej točke od 65 do 68, od 80 do 83, od 88 do 92 in 102.)

3.        Uradniki – Natečaj – Potek javnega natečaja – Jeziki sodelovanja na testih – Omejitev pri izbiri drugega jezika – Sodni nadzor – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 1d)

(Glej točke od 91 do 95, od 102 do 104 in 107.)

4.        Uradniki – Natečaj – Potek javnega natečaja – Jeziki sporazumevanja med Evropskim uradom za izbor osebja (EPSO) in kandidati – Omejitev – Dopustnost – Obrazložitev – Utemeljitev glede na potrebe službe – Spoštovanje načela enakega obravnavanja kandidatov

(Kadrovski predpisi, člen 1d(1) in (6) ter Priloga III, člen 1; Uredba Sveta št. 1, člena 2 in 5)

(Glej točke od 117 do 126.)


Povzetek

Sodišče je v sodbi Komisija/Italija (C‑621/16 P), izdani 26. marca 2019, v pritožbenem postopku potrdilo sodbo Splošnega sodišča,(1) ki je obvestili o splošnem natečaju Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) za sestavo rezervnih seznamov upravnih uslužbencev na podlagi členov 1d in 28 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, člena 1(2) Priloge III h Kadrovskim predpisom in člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 1/58(2) razglasilo za nični. S tema obvestiloma je bila izbira drugega jezika izbirnega postopka omejena le na angleški, francoski in nemški jezik ter na uporabo teh jezikov kot jezikov komuniciranja z uradom EPSO.

Prvič, glede dopustnosti tožbe na prvi stopnji, je Sodišče najprej spomnilo, da se ničnostna tožba lahko vloži zoper vse določbe, ki jih sprejmejo institucije in katerih namen je ustvariti zavezujoče pravne učinke, in to ne glede na obliko. Nato je ugotovilo, da je Splošno sodišče ob upoštevanju pravne narave spornih obvestil o natečajih pravilno ugotovilo, da ta akta ne pomenita potrditvenih ali povsem izvedbenih aktov splošnih pravil, ki veljajo za splošne natečaje, ampak sta akta, ki zajemata „zavezujoče pravne učinke glede jezikovne ureditve zadevnih natečajev“, in sta tako izpodbojna akta. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da je organizacija natečaja urejena z razpisom, s katerim so določeni glavni elementi, kot je znanje jezikov, zahtevano zaradi posebne vrste prostih delovnih mest, v skladu z določbami Priloge III h Kadrovskim predpisom. Ta razpis torej določa „pravni okvir“ zadevnega natečaja glede na cilj, ki ga določi organ za imenovanja, in ima zato zavezujoče pravne učinke. Ta presoja pravne narave razpisov natečajev je v obravnavani zadevi potrjena s Splošnimi pravili za javne natečaje, ki jih je sprejel urad EPSO, in tudi z besedilom spornih razpisov natečajev.

Drugič, glede izvajanja in obsega sodnega nadzora, ki ga je opravilo Splošno sodišče, je Sodišče opozorilo, da morajo imeti institucije Unije široko diskrecijsko pravico pri organizaciji svojih služb in zlasti pri določitvi meril za preverjanje usposobljenosti, ki se zahteva za prosta delovna mesta, ter – glede na ta merila in v interesu službe – pri določitvi pogojev in podrobnih pravil za organizacijo natečaja. Vendar je ta pravica omejena s členom 1d Kadrovskih predpisov, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi jezika, in določa, da je različno obravnavanje na podlagi jezika, ki izhaja iz omejitve jezikovne ureditve natečaja na omejeno število uradnih jezikov, mogoče dopustiti, le če je taka omejitev objektivno utemeljena in sorazmerna z dejanskimi potrebami službe. Poleg tega mora vsak pogoj v zvezi s posebnim jezikovnim znanjem temeljiti na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, ki kandidatom omogočajo razumeti razloge za ta pogoj, sodiščema Unije pa opraviti nadzor nad njegovo zakonitostjo.

Ker je zakonitost omejitve odvisna od njene utemeljenosti in sorazmernosti, je Splošno sodišče v obravnavani zadevi upravičeno in concreto preučilo med drugim vprašanje, ali so v spornih razpisih natečajev, Splošnih pravilih za javne natečaje in dokazih, ki jih je predložila Komisija, „konkretne navedbe“, na podlagi katerih je mogoče objektivno ugotoviti obstoj interesa službe, s katerim je mogoče upravičiti omejitev izbire jezika 2 natečajev. Splošno sodišče mora v obravnavani zadevi preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali so v teh dokazih vsi upoštevni podatki za presojo zapletenega položaja in ali je z njimi mogoče utemeljiti iz njih izpeljane sklepe.

Nazadnje, glede, tretjič, omejitve izbire jezikov sporazumevanja med kandidati in uradom EPSO, je Sodišče presodilo, da je razlogovanje Splošnega sodišča, da je z Uredbo št. 1/58 urejeno vsakršno omejevanje uradnih jezikov za sporazumevanje med uradom EPSO in kandidati natečajev, napačno. Sodišče je v sodbi Italija/Komisija (C‑566/10 P)(3) sicer res razsodilo, da v internih pravilnikih institucij, na katere se nanašata sporna razpisa natečajev, ni nobenih posebnih določb, ki bi veljale za uradnike in druge uslužbence, zato razmerja med temi institucijami in njihovimi uradniki ter drugimi uslužbenci niso popolnoma izključena s področja uporabe Uredbe št. 1/58. Vendar je Sodišče poudarilo, da se to pojasnilo ne nanaša na sporazumevanje med uradom EPSO in kandidati, ampak na jezike objave navedenih razpisov natečajev. Zato je v okviru izbirnih postopkov osebja Unije na podlagi člena 1d(6) Kadrovskih predpisov mogoče dopustiti različno obravnavanje v zvezi z jezikovno ureditvijo natečajev. Vendar je Sodišče v obravnavanem primeru razsodilo, da je Splošno sodišče upravičeno ugotovilo, da z razlogi, ki so bili navedeni za utemeljitev izbire jezikov sporazumevanja, ni mogoče utemeljiti omejitve izbire jezikov sporazumevanja z uradom EPSO v smislu člena 1d(1) in (6) Kadrovskih predpisov, sporni obvestili pa prav tako ne določata, na podlagi katerih objektivno preverljivih elementov temelji navedena omejitev, ki mora biti sorazmerna z dejanskimi potrebami službe.


1      Sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016, Italija/Komisija (T‑353/14 in T‑17/15, EU:T:2016:495).


2      Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 (UL 2013, L 158, str. 1).


3      Sodba Sodišča z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija (C‑566/10 P, EU:C:2012:752).