Language of document : ECLI:EU:C:2020:288


 


 



Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 22. aprila 2020 – Yodel Delivery Network

(Zadeva C692/19)(1)

„Predhodno odločanje – Člen 99 Poslovnika Sodišča – Direktiva 2003/88/ES – Organizacija delovnega časa – Pojem ,delavec‘ – Podjetje, ki dostavlja pakete – Opredelitev kurirjev, s katerimi se sklene pogodba o opravljanju storitev – Možnost, da kurir najame podizvajalce in da podobne storitve hkrati opravlja za tretje osebe“

1.      Vprašanja za predhodno odločanje – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Uporaba člena 99 Poslovnika

(člen 267 PDEU; poslovnik Sodišča, člen 99)

(Glej točko 21.)

2.      Socialna politika – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Direktiva 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – Pojem delavca – Samostojni podjetnik, ki lahko najame podizvajalce ali nadomestne izvajalce, sprejme ali zavrne različne naloge, ki mu jih ponudi njegov domnevni delodajalec, storitve opravi za katerokoli tretjo osebo in določi svoj delovni čas – Izključitev – Pogoji – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88)

(Glej točke od 27 do 32 in od 38 do 45 ter izrek.)

Izrek

Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se kot „delavec“ v smislu te direktive opredeli oseba, s katero domnevni zakonodajalec sklene pogodbo o opravljanju storitev, v kateri je navedeno, da je ta oseba samostojni podjetnik, kadar lahko ta oseba:

–        za izvedbo storitev, ki jih mora opraviti, najame podizvajalce ali nadomestne izvajalce;

–        sprejme ali zavrne različne naloge, ki ji jih ponudi njen domnevni delodajalec, ali določi njihovo najvišje število;

–        storitve opravi za katerokoli tretjo osebo, vključno za neposredne konkurente domnevnega delodajalca, ter

–        določi svoj „delovni“ čas v okviru nekaterih parametrov in svoj čas organizira na podlagi svojih interesov, in ne interesov domnevnega delodajalca,

če po eni strani neodvisnost te osebe ni fiktivna ter po drugi strani med navedeno osebo in njenim domnevnim delodajalcem ni mogoče ugotoviti obstoja razmerja podrejenosti. Vendar je naloga predložitvenega sodišča, da to osebo opredeli na podlagi Direktive 2003/88 ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so upoštevne v zvezi njo, in gospodarske dejavnosti, ki jo opravlja.


1 UL C 423, 16.12.2019.