Language of document :

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 1. decembra 2005

v zadevi C-14/04 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État): Abdelkader Dellas, in drugi proti Premier Ministre, in drugi1

(Socialna politika - Zaščita varnosti in zdravja delavcev - Direktiva 93/104/ES - Pojem ‚delovni čas' - Obseg - Nacionalni predpisi, ki predvsem za tedenski maksimalni delovni čas predvidevajo za delavca ugodnejšo mejno vrednost - Določitev delovnega časa v nekaterih socialnih zavodih - Dežurstvo, ki zahteva prisotnost delavca na kraju dela - Obdobja nedejavnosti delavca v okviru takega dežurstva - Nacionalni mehanizem različnega obračunavanja števila ur prisotnosti glede na intenzivnost dejavnosti)

(Jezik postopka: francoščina)

V zadevi C-14/04, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložil Conseil d'État (Francija), z odločbo z dne 3. decembra 2003, ki je prispela na Sodišče 15. januarja 2004, v postopku Abdelkader Dellas, Confédération générale du travail, Fédération nationale des syndicats des services de santé in des services sociaux CFDT, Fédération nationale de l'action sociale Force ouvrière proti Premier ministre, Ministre des Affaires sociales, du Travail in de la Solidarité, ob udeležbi: Union des fédérations in syndicats nationaux d'employeurs sans but lucratif du secteur sanitaire, social in médico-social, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen (poročevalec), sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, P. Kūris in G. Arestis, sodnika, generalni pravobranilec D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 1. decembra 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Direktivo Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki za dežurstva, ki jih delavci v določenih socialnih in zdravstveno-socialnih zavodih opravljajo po režimu prisotnosti na samem kraju dela, za namene obračunavanja efektivnega delovnega časa predvideva sistem ekvivalence, kot je predmet postopka v glavni stvari, kadar spoštovanje vseh minimalnih zahtev, ki jih predpisuje ta direktiva za učinkovito zaščito varnosti in zdravja delavcev, ni zagotovljeno.

Ko nacionalno pravo določi mejno vrednost, predvsem za maksimalni tedenski delovni čas, ki je ugodnejša za delavce, so mejne vrednosti, ki jih je treba upoštevati za preverjanje spoštovanja s to direktivo predvidenih zaščitnih pravil, zgolj tiste, ki ta jih določa.

____________

1 - UL C 59, 6.3.2004.