Language of document : ECLI:EU:C:2006:188

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE

JULIANE KOKOTT,

predstavljeni 16. marca 20061(1)

Zadeva C-214/05 P

Sergio Rossi SpA

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu,

druga stranka v postopku

Sissi Rossi Srl

„Pritožba – Znamka Skupnosti – Besedna znamka „SISSI ROSSI“ – Ugovor imetnika znamke „MISS ROSSI“ – Zavrnitev ugovora – Zavrnitev novih dokazov – Prepozna predložitev“





I –    Uvod

1.        Med udeleženci je sporno, ali v Italiji in Franciji registrirana znamka MISS ROSSI nasprotuje registraciji znamke SISSI ROSSI kot znamke Skupnosti. Problemi te pritožbe so bolj postopkovni. Zadevajo zavrnitev podajanja navedb kot prepoznih in vprašanje, ali se lahko pred Sodiščem prve stopnje predložijo dokazi, ki niso bili predloženi pred odborom za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT). Pritožnik poleg tega izpodbija, da naj Sodišče prve stopnje ne bi niti ženskih čevljev in ženskih torbic niti obeh znamk obravnavalo kot dovolj podobnih, da nasprotujejo registraciji znamke SISSI ROSSI.

II – Pravni okvir

2.        Člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti(2) določa:

„1. Ob ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

(a)       […]

(b)      če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.“

3.        Člen 63(3) Uredbe št. 40/94 ureja pristojnost Sodišča prve stopnje v zadevah znamk:

„Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.“

4.        V skladu z uvodno izjavo 13 je sklicevanje na Sodišče treba razumeti kot sklicevanje na Sodišče, ki je pristojno na prvi stopnji.

5.        V skladu s členom 73 Uredbe št. 40/94 se v odločbah Urada navedejo razlogi, na katerih odločbe temeljijo. Temeljijo lahko le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.

6.        Člen 74 Uredbe št. 40/94 ureja ugotavljanje dejanskega stanja pred UUNT:

„1.      V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.

2.       Urad lahko spregleda dejstva na katere se stranke niso sklicevale ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.“

III – Dejansko stanje

7.        Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 1. marca 2005 v zadevi Rossi proti UUNT (T-169/03, Recueil, str. II-685, v nadaljevanju: izpodbijana sodba) zgodovino spora povzelo:

„1      1. junija 1998 je intervenient [Sissi Rossi Srl] na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 […] vložil prijavo za registracijo znamke Skupnosti.

2      Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedna znamka SISSI ROSSI.

3      Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, sodijo zlasti v razred 18 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki in potovalne torbe; dežniki; sončniki in sprehajalne palice; biči in sedlarski izdelki“.

4      22. februarja 1999 je bila v Uradnem glasilu znamk Skupnosti št. 12/1999 objavljena zahteva za registracijo znamke.

5      21. maja 1999 je Calzaturificio Rossi SpA na podlagi člena 42(1) Uredbe št. 40/94 vložila ugovor zoper registracijo znamke za proizvode „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki in potovalne torbe“.

6      Znamke, na katere se sklicuje v podporo ugovoru, so besedna znamka MISS ROSSI, registrirana v Italiji 11. novembra 1991 (št. 553 016), in mednarodna znamka MISS ROSSI, registrirana istega dne z učinkom v Franciji (št. 577 643). Proizvodi, označeni s prej registrirano znamko, so „čevlji“ iz razreda 25 Nicejskega aranžmaja.

7      Na zahtevo intervenienta je Calzaturificio Rossi SpA predložila dokaze o resni in dejanski uporabi prej registrirane znamke v obdobju petih let pred objavo zahteve za registracijo sporne znamke.

8      Po združitvi s pripojitvijo Calzaturificio Rossi SpA, potrjeni z notarskim zapisom z dne 22. novembra 2000, je tožeča stranka, sedaj imenovana Sergio Rossi SpA, postala imetnik prej registriranih znamk.

9      Z odločbo z dne 30. aprila 2002 je oddelek za ugovore zavrnil zahtevo za registracijo vseh proizvodov, ki so bili predmet ugovora. Oddelek za ugovore je v bistvu ugotovil, da je tožeča stranka dokazala, da je prej registrirano znamko resno in dejansko uporabljala zgolj za proizvode „ženski čevlji“ in da so bili ti proizvodi podobni proizvodom „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki in potovalne torbe“, vključenim v zahtevi za registracijo znamke. Še več, oddelek za ugovore je menil, da je v zavesti francoskih potrošnikov obstajala podobnost med znamkami.

10      Intervenient je 28. junija 2002 pri UUNT vložil pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

11      Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 28. februarja 2003 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za ugovore in zavrnil ugovor. Odbor za pritožbe je v bistvu menil, da sta si bili zadevni znamki med seboj le nekoliko podobni. Dalje je po primerjalni analizi distribucijskih kanalov, funkcij in narave zadevnih proizvodov ugotovil, da razlike med proizvodi prevladajo nad njihovimi redkimi skupnimi točkami. Odbor za pritožbe je zlasti preveril in zavrnil trditve, da naj bi bili proizvodi „ženski čevlji“ in „ženske torbice“ zaradi komplementarnosti med seboj podobni. Zato po njegovem mnenju ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.“

IV – Sodba Sodišča prve stopnje in predlogi udeležencev

8.        Sergio Rossi SpA je pred Sodiščem prve stopnje tožila za razveljavitev te odločbe. Po izmenjavi vlog in ustni obravnavi je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo s sodbo z dne 1. marca 2005 v zadevi T-169/03.

9.        Sergio Rossi SpA je nato vložila to pritožbo, s katero Sodišču predlaga, naj:

1.      v celoti razveljavi izpodbijano sodbo zaradi kršitve členov 8 in 73 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 in členov 44(1)(e) in 81 Poslovnika Sodišča prve stopnje;

2.      podredno, delno razveljavi izpodbijano sodbo, le kolikor se nanaša na registracijo znamke SISSI ROSSI za proizvode „usnje in njegove imitacije“;

3.      še bolj podredno, pripozna pravico do predložitve dokazov, v celoti razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, da preuči dokazna sredstva, ki so bila razglašena za nedopustna ali, alternativno in ob upoštevanju pravice do izjave po členu 73 Uredbe Sveta št. 40/94, zadevo preda odboru za pritožbe UUNT, za podajanje pripomb;

4.      po členu 69(2) Poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti z dne 2. maja 1991 naloži nasprotni stranki kot neuspeli stranki plačilo stroškov.

10.      UUNT predlaga Sodišču, naj:

–        zavrne pritožbo, kolikor pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v celoti ali deloma;

–        pritožnici naloži plačilo stroškov;

11.      Nazadnje, Sissi Rossi Srl Sodišču predlaga, naj:

1.      pritožbo in vse predloge pritožnice v celoti zavrne in potrdi sodbo Sodišča prve stopnje z dne 1. marca 2005 v zadevi T-169/03 in zato

2.      v celoti ugodi prvostopenjskim predlogom prijaviteljice znamke in tožene stranke;

3.      pritožnici naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah v smislu člena 69 Poslovnika Sodišča.

V –    Presoja

12.      Sergio Rossi SpA opira pritožbo na štiri razloge: neobstoj obrazložitve v zvezi z glavnim predlogom (o tem v nadaljevanju pod A), zavračanje presoje novih dokazov (o tem pod B) in kršitev člena 8 Uredbe št. 40/94 glede podobnosti proizvodov in znamk (o obeh točkah v nadaljevanju pod C).

A –    Obrazložitev sodbe v zvezi z dodatnimi proizvodi

13.      Sergio Rossi SpA je z glavnim predlogom na prvi stopnji izrecno predlagala razveljavitev odločbe odbora za pritožbe, kolikor se nanaša na skupino proizvodov „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki in potovalne torbe“. Sodišče prve stopnje pa je predmet spora omejilo v točkah od 45 do 48 na „ženske čevlje“ in „ženske torbice“, ker ni nič navedenega o drugih proizvodih. Ustrezne navedbe je Sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozne.

14.      Sergio Rossi SpA pa zatrjuje, da naj bi se podobnost med vsemi proizvodi skupine proizvodov navajala v številnih točkah prvostopenjske tožbe. Sodišče prve stopnje posledično ne bi smelo presoje podobnosti omejiti na ženske torbice in ženske čevlje in je kršilo obveznost obrazložitve iz člena 81 Poslovnika Sodišča prve stopnje. Povrh vsega pa so bile navedbe, podane na ustni obravnavi nepravilno zavržene kot prepozne, ker ni šlo za nov tožbeni razlog, temveč za dodatne utemeljitve v podporo že obstoječemu tožbenemu razlogu.

15.      Konkretno se ne da razbrati kršitve obveznosti, da se sodbe v skladu s členom 36 v zvezi s členom 53(1) Statuta Sodišča obrazložijo. Sodišče prve stopnje je jasno in razločno pojasnilo, zakaj se je ukvarjalo le s primerljivostjo ženskih čevljev in torbic: namreč zato, ker naj bi Sergio Rossi SpA podala dopustne navedbe le o teh proizvodih. V tožbi naj ne bi bilo navedenega nič glede drugih proizvodov, navedbe na ustni obravnavi naj bi bile podane prepozno.

16.      Vprašanje, ali sta bila omejitev spornega predmeta in zavrženje navedb upravičena, ni vprašanje obrazložitve. V nasprotju z naslovom pritožbenega razloga pa Sergio Rossi SpA v teh dveh točkah vsekakor ne izpodbija samo obrazložitve, ampak tudi uporabo procesnega prava Sodišča prve stopnje.

17.      Omejitev spornega predmeta v postopku pred Sodiščem prve stopnje je upravičena na podlagi člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje. V skladu s tem mora tožba obsegati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ob tem morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da se toženi stranki omogoči priprava obrambe, Sodišču pa, da izvede nadzor. Dejanski in pravni elementi, na katerih temelji tožba, morajo torej skladno in razumljivo neposredno izhajati iz besedila tožbe.(3)

18.      V tej zadevi je Sergio Rossi SpA v tožbi podajala dejanske in pravne navedbe le v zvezi s podobnostjo ženskih čevljev in torbic. Teh argumentov ni mogoče neposredno prenesti na drugo blago. Posledično je bila tožba nedopustna v delu, v katerem se je nanašala na podobnost med ženskimi čevlji in drugim blagom kot torbicami.

19.      V nasprotju s tem, kar meni Sergio Rossi SpA, navedbe tožeče stranke na ustni obravnavi v skladu s tem niso dopustno natančnejše podajanje razlogov in trditev v skladu s členom 47(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje. Gre za nov razlog, ki razširja predmet postopka.

20.      V skladu s členom 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Takšnih pravnih ali dejanskih okoliščin pa se tu ne da razpoznati. Sodišče prve stopnje je posledično te navedbe zavrglo kot prepozne.

21.      Zaradi tega je treba ta pritožbeni razlog zavrniti.

B –    Zavrnitev presoje novih dokazov

1.      Omejitev na dokaze, ki so bili predloženi UUNT

22.      Sodišče prve stopnje je v točkah 24 in 25 zavrnilo presojo dokazov, ki jih je Sergio Rossi SpA prvič predložila pred Sodiščem prve stopnje. Namen vlaganja tožb pri Sodišču prve stopnje, na podlagi člena 63 Uredbe št. 40/94, je nadzor nad zakonitostjo odločb odborov za pritožbe UUNT. Dejstva, navedena pred Sodiščem prve stopnje, ne da bi bila prej navedena pred organi UUNT, lahko vplivajo na zakonitost take odločbe le, če bi jih UUNT moral upoštevati po uradni dolžnosti. Iz člena 74(1), drugi stavek, Uredbe št. 40/94 izhaja, da je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri preizkusu omejen na predlagani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke. Ni zavezan, da po uradni dolžnosti upošteva dejstva, ki jih stranke niso navedle. Posledično zaradi teh dejstev ni mogoče dvomiti o zakonitosti odločbe odbora za pritožbe.(4)

23.      Sergio Rossi SpA izpodbija izključitev teh dokaznih sredstev, ker člen 44(1)(e) Poslovnika Sodišča prve stopnje dopušča dokazne predloge.

24.      Sodbe, na katere se sklicuje Sodišče prve stopnje, niso primerljive s tem postopkom. V precedenčnih primerih naj bi zadevni oddelek UUNT in odbor za pritožbe zavrnila predloge tožečih strank. Zaradi tega naj bi imele vsakokratne tožeče stranke dovolj priložnosti, da UUNT predstavijo in dokažejo svoj položaj.

25.      V nasprotju s tem pa je oddelek za ugovore ugodil predlogu družbe Sergio Rossi SpA, zavrnil ga je šele odbor za pritožbe. V tej odločbi naj bi se prvič v upravnem postopku podali argumenti UUNT. Sergio Rossi SpA naj zaradi tega v upravnem postopku ne bi imela možnosti, da se brani zoper te argumente. Posledično Sodišče prve stopnje družbi Sergio Rossi SpA ne more zavrniti možnosti, da predloži nove dokaze v sodnem postopku, zato da izpodbija odločbo odbora za pritožbe.

26.      UUNT in Sissi Rossi Srl se v nasprotju s tem strinjata s sodbo Sodišča prve stopnje. Zadnjeomenjena tudi poudarja, da Sodišče prve stopnje v skladu s členom 135(4) svojega Poslovnika ne more spremeniti predmeta postopka pred odborom za pritožbe.

27.      Menim, da je sodna praksa Sodišča prve stopnje glede tega vprašanja pravilna.

28.      Sodišče prve stopnje je izključitev dokazov, ki niso bili predloženi pred odborom za pritožbe, obrazložilo s tem, da se zakonitost akta Skupnosti presoja na podlagi pravnega in dejanskega stanja, ki je obstajalo takrat, ko je bil akt sprejet.(5) Ta predpostavka ustreza sodni praksi Sodišča v zvezi z neposrednimi tožbami.(6) Vendar pa ne izključuje nujno predlaganja novih dokazov, da se dejansko stanje v ob sprejetju odločitve dodatno razjasni.

29.      Problematiko boljše zaobjame sodna praksa o državnih pomočeh. Zakonitost odločbe Komisije na področju državnih pomoči Sodišče v okviru tožbe zadevne države članice presoja glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko jo je sprejela.(7) To je upravičeno že zato, ker je lahko ta država članica v upravnem postopku navedla vse upoštevne podatke o državni pomoči. Sodišče je to sodno prakso razširilo celo na prejemnika pomoči, ker lahko tudi ta, kljub omejenem postopkovnem položaju, Komisijo pravočasno obvesti o teh podatkih.(8)

30.      Meje te izključitve novih dokazov določa tožba kandidata v zvezi z natečaji za uslužbence. V tem postopku je Sodišče ugotovilo, da se tudi zakonitost odločbe na področju zaposlovanja osebja presoja na podlagi podatkov, ki so bili na razpolago organu, pristojnemu za imenovanja takrat, ko je bila odločba sprejeta. Kljub temu se lahko v sodnem postopku izvajajo dodatni dokazi o tem, ali so bili podatki, upoštevni za odločitev, pravilni ali ne. Pri tem je šlo za dokaze, ki jih je priložil organ, pristojen za imenovanja, ker je tožeči kandidat prerekal usposobljenost osebe, ki je bila imenovana, na podlagi katere je bilo opravljeno imenovanje.(9) Drugače bi bilo treba presojati položaj, v katerem bi tožeči kandidat hotel predložiti nove dokaze za svojo usposobljenost, pa je zamudil predložitev v upravnem postopku.

31.      Ta sodna praksa se lahko prenese na odločbe v postopku z ugovorom zoper znamko Skupnosti. V tem okviru imajo stranke načeloma zadostne možnosti, da predložijo UUNT vse upoštevne dokaze. Sodišče prve stopnje je v točki 25 sodbe pravilno poudarilo, da je Urad v skladu s členom 74(1), drugi stavek, Uredbe št. 40/94 v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri preizkusu celo omejen na predlagani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.(10) Kljub obveznosti iz člena 74(1), prvi stavek, Uredbe št. 40/94, da preveri dejstva po uradni dolžnosti, ne bi mogel po lastni iniciativi izvajati dokazov, ki so bili predloženi šele naknadno.

32.      Poleg tega lahko v skladu s členom 74(2) Uredbe št. 40/94 UUNT spregleda dejstva, na katera se stranke niso sklicevale, ali dokaze, ki jih zadevne stranke niso predložile v ustreznem času.(11) Dokazi, ki niso bili predloženi UUNT, so v vsakem primeru prepozno predloženi. Zaradi tega ne morejo biti merilo zakonitosti odločbe UUNT.

33.      Obveznost ponovnega dokazovanja tudi ne izhaja iz pooblastila Sodišča prve stopnje iz člena 63 Uredbe št. 40/94, da spremeni odločbe UUNT. Sprememba je namreč možna le, če je odločba UUNT vsaj deloma nezakonita. O zakonitosti pa se odloča na podlagi podatkov, ki so bili predloženi UUNT.

34.      Kolikor se Sergio Rossi SpA sklicuje na okoliščino, da je šele odbor za pritožbe zavrnil njen ugovor, medtem ko mu je oddelek za ugovore ugodil, to ne more voditi do drugačnega izida. V skladu s postopkovnim pravom UUNT je imela Sergio Rossi SpA namreč tudi v takšnem postopkovnem položaju zadostne možnosti predložiti vse upoštevne dokaze. Morebitne kršitve njenih postopkovnih pravic s strani UUNT ni mogoče obravnavati v okviru dokaznih predlogov, temveč samo kot samostojni [tožbeni] razlog.

35.      Posledično je Sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo možnost, da bi se zakonitost odločbe odbora za pritožbe presojala glede na dokaze, ki temu niso bili predloženi. Tudi ta pritožbeni razlog je treba zavrniti.

2.      Podredni pritožbeni razlog – pravica do izjave

36.      Sergio Rossi SpA podredno graja, da je odbor za pritožbe kršil člen 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94, ker naj se ne bi mogla izreči glede novih argumentov UUNT, preden je odbor za pritožbe zavrnil njen ugovor. Te navedbe je Sergio Rossi SpA prvič podala na ustni obravnavi pred Sodiščem prve stopnje.

37.      Sodišče prve stopnje je te navedbe zavrnilo v točkah od 20 do 22 kot prepozno podan razlog v skladu s členom 48(2) svojega Poslovnika, ker ni bil vsebovan v tožbi. Neobstoj obvestila odbora za pritožbe v zvezi z morebitnimi novimi vidiki je bil Sergio Rossi SpA znan že, ko je vložila tožbo.

38.      Sergio Rossi SpA temu v pritožbi nasprotuje, češ da naj bi te navedbe le pojasnile [tožbeni] razlog, v okviru katerega so bili predloženi novi dokazi. Sodišče prve stopnje bi moralo nove dokaze bodisi dopustiti ali pa razveljaviti odločbo odbora za pritožbe zaradi kršitve pravice do izjave.

39.      V nasprotju s tem se UUNT strinja s Sodiščem prve stopnje in v preostalem meni, da je odbor za pritožbe spoštoval pravice Sergio Rossi SpA do obrambe. Odbor za pritožbe je Sergio Rossi SpA posredoval pritožbeno vlogo Sissi Rossi Srl, tako da je lahko o njej zavzela stališče. V svojem stališču je Sergio Rossi SpA podala obsežne navedbe v zvezi s podobnostjo spornih proizvodov. UUNT končno poudarja, da odbor za pritožbe ni bil dolžan Sergio Rossi SpA vnaprej sporočiti, kako namerava odločiti, da ji omogoči predložitev dodatnih dokazov.

40.      Po mnenju Sissi Rossi SrL ni naloga Sodišča, temveč Sodišča prve stopnje, da odloča o tem, ali je odbor za pritožbe kršil pravico do izjave.

41.      Čeprav je Sergio Rossi SpA s tem tožbenim razlogom izbrala pravilno pot, da vnese nove dokaze v postopek, pa s tem ne more uspeti.

42.      Neupoštevanje nekaterih dokazov s strani UUNT se pred Sodiščem prve stopnje lahko uveljavlja le v obliki kršitve določb postopka, ker je, kakor je bilo zgoraj navedeno, izvajanje dokazov v postopku z ugovorom naloga UUNT. Če je neupoštevanje posledica tega, da prizadeta stranka ni imela možnosti podajati dokazov, se lahko upošteva kršitev pravice do izjave.(12)

43.      V skladu s členom 73, drugi stavek, Uredbe št. 40/94, v katerem je določena pravica do izjave za postopke pred UUNT, lahko odločbe UUNT temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe. Nove okoliščine se lahko nanašajo zlasti na upoštevanje razlogov za zavrnitev, ki se niso obravnavali,(13) pa tudi na prvo presojo odbora za pritožbe v zvezi z nekaterimi vidiki.(14) Graja kršitve pravice do izjave je zaradi tega logična pot, da se v postopek vnesejo novi dokazi.

44.      Sodišče prve stopnje pa je vendar v tem postopku zavrglo ta tožbeni razlog kot prepoznega. Naveden je bil namreč šele na ustni obravnavi, ni pa se opiral, kot se to zahteva v skladu s členom 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, na pravne in dejanske okoliščine, ki so se pojavile med postopkom. Način postopanja odbora za pritožbe je bil Sergio Rossi SpA znan že, ko je vložila tožbo. Ob vložitvi tožbe 19. maja 2003 bi tudi lahko bila seznanjena s sodbo ECOPY z dne 12. decembra 2002.(15)

45.      V skladu s členom 113(2) Poslovnika Sodišča pritožba pred Sodiščem ne more spreminjati predmeta postopka pred Sodiščem prve stopnje, zaradi tega se prepozno podane navedbe pred Sodiščem prve stopnje tudi v pritožbenem postopku ne morejo več upoštevati. Iz tega razloga Sodišče ne more vsebinsko preskusiti, ali je UUNT Sergio Rossi SpA omogočil zadostno pravico do izjave. Ta pritožbeni razlog je v tem delu nedopusten.

46.      Posledično je tudi ta pritožbeni razlog treba zavrniti kot deloma neutemeljen in ga v preostalem zavreči kot nedopustnega.

C –    Člen 8 Uredbe št. 40/94

47.      V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se z ugovorom zoper registracijo znamke uspe, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka.

48.      Z dvema pritožbenima razlogoma Sergio Rossi SpA izpodbija uporabo te določbe. Sodišče prve stopnje jo je kršilo, ko je potrdilo ugotovitve odbora za pritožbe o vsakokrat nezadostni podobnosti ženskih čevljev in torbic in znakov MISS ROSSI in SISSI ROSSI.

49.      V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče prve stopnje edino pristojno za presojo ugotovljenih dejstev. Presoja dejstev, razen v primeru izkrivljenja dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo kot tako podvrženo nadzoru Sodišča.(16) Pritožbeni razlogi, ki izpodbijajo le presojo dejstev s strani Sodišča prve stopnje, so posledično nedopustni.

1.      Podobnost proizvodov

50.      Sodišče prve stopnje je sicer videlo stične točke med ženskimi torbicami in ženskimi čevlji, vendar na koncu zavrnilo podobnost.

51.      Sergio Rossi SpA temu ugovarja, da Sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je skladnost med čevlji in torbicami za ženske, ki so upoštevna skupina potrošnikov, zelo pomembna. Poleg tega se pri teh proizvodih danes ne bi mogla več upoštevati samo poglavitna naloga, ampak bi se morale upoštevati tudi zahteve mode, ki naj bi terjale skladnost med čevlji in torbicami. UUNT se s tem strinja in meni, da sta obe skupini blaga medsebojno podobni.

52.      Vendar pa Sergio Rossi SpA s temi navedbami izpodbija le presojo dejstev pred Sodiščem prve stopnje. Kot pravilno trdi Sissi Rossi Srl, je to v pritožbenem postopku nedopustno.

53.      Zaradi tega je treba ta pritožbeni razlog zavreči kot nedopustnega.

2.      Podobnost znamk

54.      Sodišče prve stopnje je videlo prevladujoči element znamke v vsakokratni prvi besedi, se pravi v elementih MISS in SISSI. Zaradi tega je menilo, da identičnost besede ROSSI ni pomembna. Zaradi tega je sklepalo, da obstaja le srednja podobnost znakov.

55.      Sergio Rossi SpA v tej presoji vidi nasprotje s sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi FUSCO, v kateri je bila ugotovljena podobnost znamk ANTONIO FUSCO in ENZO FUSCO.(17) Iz sodbe Sodišča v zadevi NICHOLS naj bi izhajalo, da morebitna večja razširjenost priimka ROSSI ne more voditi do tega, da se ji odvzame razlikovalni učinek, ki ga je Sodišče prve stopnje pripisalo priimku FUSCO.(18) Na koncu pa Sergio Rossi SpA poudarja, da se v Franciji, ki je tu upošteven trg, praviloma zaradi starejše znamke MISS ROSSI zavrne registracija znamk, ki uporabljajo družinski priimek ROSSI.

56.      Tudi s temi navedbami Sergio Rossi SpA izpodbija le presojo dejstev pred Sodiščem prve stopnje. Zaradi tega je tudi ta pritožbeni razlog treba zavreči kot nedopustnega.

D –    Sklepna ugotovitev

57.      Pritožbeni razlogi so deloma nedopustni in v preostalem neutemeljeni.

VI – Stroški

58.      V skladu s členom 122 v zvezi s členom 118 in členom 69(2) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker družba Sergio Rossi SpA s pritožbo ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

VII – Predlog

59.      Zato Sodišču predlagam, naj odloči:

1.     pritožba se zavrne.

2.     Družbi Sergio Rossi SpA se naloži plačilo stroškov.


1 – Jezik izvirnika: nemščina.


2 – UL 1994, L 11, str. 1.


3 – Sodba z dne 9. januarja 2003 v zadevi Italija proti Komisiji (C-178/00, Recueil, str. I-303, točka 6) v zvezi z enakim besedilom člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča.


4 – Sodišče prve stopnje se sklicuje na svoje sodbe z dne 12. decembra 2002 v zadevi eCopy proti UUNT (ECOPY, T-247/01, Recueil, str. II-5301, točka 46), z dne 6. marca 2003 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (Rešetke hladilnika, T-128/01, Recueil, str. II-701, točka 18) in z dne 13. julija 2004 v zadevi Samar proti UUNT – Grotto (GAS STATION, T-115/03, ZOdl., str. II-2939, točka 13).


5 – V opombi 4 navedena sodba ECOPY, točka 46, ki se sklicuje na sodbi Sodišče prve stopnje z dne 6. oktobra 1999 v zadevi Salomon SA proti Komisiji (T-123/97, Recueil, str. II-2925, točka 48) in z dne 14. maja 2002 v zadevi Graphischer Maschinenbau proti Komisiji (T-126/99, Recueil, str. II-2427, točka 33).


6 – Sodbi z dne 7. februarja 1979 v združenih zadevah Francija proti Komisiji (15/76 in 16/76, Recueil, str. 321, točka 7) v zvezi s potrditvijo računov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in z dne 17. julija 1997 v združenih zadevah SAM Schiffahrt in Stapf (C‑248/95 in C‑249/95, Recueil, str. I‑4475, točka 46) v zvezi s preučitvijo veljavnosti uredbe v postopku predhodnega odločanja.


7 – Sodbe z dne 10. julija 1986 v zadevi Belgija proti Komisiji (234/84, Recueil, str. 2263, točka 16), z dne 26. septembra 1996 v zadevi Francija proti Komisiji (C-241/94, Recueil, str. I-4551, točka 33) in z dne 14. septembra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji (C‑276/02, ZOdl., str. I-8091, točka 31).


8 – Sodbe z dne 24. septembra 2002 v združenih zadevah Falck in Acciaierie di Bolzano proti Komisiji (C-74/00 P in C-75/00 P, Recueil, str. I-7869, točka 168 in naslednje).


9 – Sodba z dne 5. junija 2003 v zadevi O'Hannrachain proti Parlamentu (C-121/01 P, Recueil, str. I-5539, točka 28 in naslednja).


10 – Tega argumenta ni mogoče utemeljiti s sodbama ECOPY in Rešetke hladilnika, navedenima v opombi 4, ker so bili njun predmet absolutni razlogi za zavrnitev registracije po členu 7 Uredbe št. 40/94.


11 – To je bilo priznano s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS, T-388/00, Recueil, str. II-4301, točka 27 in naslednje).


12 – Če so se predložili dokazi, pa niso bili upoštevani, se lahko glede na primer graja nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.


13 – Glej sodbi Sodišča prve stopnje 16. februarja 2000 v zadevi Procter & Gamble proti UUNT (Oblika mila, T-122/99, Recueil, str. II-265, točke od 39 do 47) in z dne 27. februarja 2002 v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT (T-34/00, Recueil, str. II-683, točke od 17 do 26).


14 – Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. oktobra 2002 v zadevi Glaverbel proti UUNT (Površina steklene plošče, T-36/01, Recueil, str. II-3887, točka 48 in naslednja).


15 – Po navedbah pristojnih organov Sodišča je bila ta sodba na dan razglasitve celo na razpolago v italijanščini in je bila objavljena na internetu.


16 – Sodbi z dne 11. februarja 1999 v zadevi Antillean Rice Mills in drugi proti Komisiji (C‑390/95 P, Recueil, str. I-769, točka 29) in z dne 15. junija 2000 v zadevi Dorsch Consult (C-237/98 P, Recueil, str. I-4549, točka 35 in naslednja).


17 – Sodba Sodišča prve stopnje z dne 1. marca 2005 v zadevi Fusco proti UUNT – Fusco International (ENZO FUSCO, T‑185/03, ZOdl., str. II-715, točka 67): „V tem primeru Sodišče prve stopnje meni, da bo italijanski potrošnik zaradi dejstva, da na splošno pripisuje večji razlikovalni učinek priimku kot imenu, obdržal v spominu prej element ‚Fusco‘ kot imeni ‚Antonio‘ ali ‚Enzo‘. Poleg tega so zadevni proizvodi enaki.“


18 – Sodba z dne 16. septembra 2004 v zadevi Nichols (C‑404/02, ZOdl., str. I‑8499).